Zakaj fantje nočejo resne zveze?
Bolj inteligenten, ko je človek, bolj dolgoročni so njegovi cilji.. večina vez pa je začasnih: hooking-up, kratkoročnih in omejenih: friends-with-benefits, eno-nočnih: one-nihgt-stand..
https://www.lifehack.org/408873/scientists-explain-why-smart-people-prefer-fewer-friends
Da ljudje ne razmišljajo prav dolgoročno pove že statistika ločitev: več kot 50% zakonov se konča.. Več kot očitno obe strani nista ravno razmislila o stvari 🙂
Bolj, ko si inteligenten, prej uvidiš, da z neko osebo nimaš nekih dolgoročnih povezav in ciljev.. ter da so le te bolj trenutni, kratkoročni.
Glede tega naj bi že Nikola Tesla rekel:
[img]https://lh3.googleusercontent.com/-Fm6IyptF0XU/VuvYvwl24HI/AAAAAAAE3tw/i_LeTmUzQjU02cHM3U5YXFInPAN-nPPNw/s530-p/b5cb03e3-6e85-4f6f-9920-835c26c83f0c[/img]
In ker je krog primernih, podobno mislečih ter predvsem razmišljajočih ljudi majhen, je torej tudi možnost najti primernega partnerja manjša.
Največ možnosti ima povprečen človek. 68,66 znotraj Gaussove krivulje in še tisti rahlo nadpovprečni, kot tudi podpovprečni. skupaj tja nekje do 95,44% populacije:
[attachment=0]Gauss.png[/attachment]
Toda tudi to je že Aristotel pojasnil, veliko pred Gaussom, da pač prisilno prijateljevanje z vsemi oz. partnerstvo s kar najbolj širokim spektrom sprejemljivosti privede na absurno točko:
[img]http://www.quotehd.com/imagequotes/TopAuthors/tmb/aristotle-friendship-quotes-a-friend-to-all-is-a-friend-to.jpg[/img]
Da potrebuješ več časa, torej ponavadi pomeni znamenje višje inteligence. Manj ljudi je kompatibilno s teboj. Manj je primernih dolgoročnih partnerjev.
Dodatno, prav zato, ker si inteligenten.. ne popuščaš pritiskom okolja. Se zavedaš lastne vrednosti in ne rineš na vrat na nos v neko razmerje, zgolj zato, da te družba potem “odobrava”.
Za to pa seveda ne iščeš “krivca”, niti nikogar ne obdolžuješ. Je tvoja zavestna odločitev, dokler pa č ne prideš v stik s primernim partnerjem.
Podobno je tudi odraz čustvene inteligence, da se zavedaš, da si za nekatere stvari še premlad.. in zato pač odložiš na kasneje.
Recimo čutiš “divjaštvo” v sebi in pač počakaš z vozniškim izpitom, dokler ti naval testosterona ne pojenja. Tako dobiš vozniško v dvajsetih, ne takoj pri dopolnjenem 18 letu. Predvsem za moške dokaj rizično obdobje, za samostojne vožnje. Tudi statistično, zato zavarovalnice mladim voznikom upravičeno (ne do odgovornega posameznika, temveč za povprečno generacijo) zaračuna več.
In če ne zmoreš niti z vozilom kratkoročno odgovorno ravnati, zakaj bi bil potem sposoben partnerstva?
Naivno od žensk, 20 letnic, da od enako starih fantov pričakujejo resnost.. Pravzaprav, kot na začetku povedano, so 20 letniki s svojo “neresnostjo” veliko bolj odgovorni, kot dekleta.. ki špilajo neko resnost zvez in podobne neumnosti.
Slow-love, kot jo je definirala Helen FIsher, je dober korak v pravo smer. Lepo se počasi učiš. Ne pričakuješ znanja pri teh letih.
https://www.youtube.com/watch?v=x1Xlz3sHqa0
Različni vzroki so lahko, lahko jih je pa več skupaj in več kot jih je, več jih moraš nekako predelat. Sicer pa želja po zvezi nima ravno zveze z zrelostjo, bolj s preteklimi izkušnjami v primarni družini.
Marko, drži. Tudi pri meni se je zato želja po zvezi pojavila pri 17. in ne že pri 13., 14.
Če bi danes srečal žensko, ki pri 25+ letih še ni bila v zvezi bi se najprej pozanimal, zakaj je temu tako. Žal moje izkušnje kažejo, da ima taka ženska hude težave in ni primerna za zvezo.
Tko je zenske brez resnih zvez niso primerne.
Seveda se sam odločaš s katero boš šel v zvezo in ti ni treba se siliti s prvo, ki pride mimo. Jaz se nikoli nisem obremenjeval s preteklostjo ženske, ampak me je vedno pritegnila s tem, kako se do mene obnaša in s tem, kaj v življenju počne, ter kakšni so njeni cilji, želje.
Če bi danes spoznal žensko, ki še ni bila v zvezi, bi se to gotovo odrazilo na njenem obnašanju in taka je lahko kompatibilna najbolj z nekom, ki ima podobne izkušnje, da lahko skupaj rasteta.
Marko, ko bi vsaj bilo tako. Bi bilo še dobro. Lepo število takih zaradi konfuznosti v glavi po vsej verjetnosti nikoli ne bo v zvezi.
Oddaje, ki to poveličujejo:
Too ugly to love – https://www.uk.tlc.com/shows/too-ugly-for-love/
Pritlikavci..
– World Tallest Couple: velikani..
– 90 days Fiance (ker ne najdejo primernih partnerjev v 200 milijonskih ZDA, jih gredo “kupit” v tujino)
– Married by mom and dad – ker ne najdejo partnerja, se odločijo, da jim ga bodo pripeljali kar starši.. direkt na poroko ali včasih tudi kakšen “date” vmes.
– Baby changes everything – totalno neprimerni ljudje skupaj, ki kar “imajo” otroke in potem pričakujejo, da se bo sedaj zaradi tega, ker jih imajo “vse uredilo”.
Neskončne oddaje o nevestah porokah, poročnih oblekah, tortah itd.Sprehodi se skozi program TLCja, Woman..
Že v vrtcu se starši in širša družba muza nad tem, kdo je s kom.. simpatičen, “zaljubljen” itd. In če ne drugega, imajo že za te male deklice: Lepotna tekmovanja!?
WTF?!
[/quote]
V današnjem času je žal vse že komoditeta, ki se prodaja.
Od neke “idealne” ljubezni za katero moraš trpeti muke preden se zgodi “happy end” do idealizacij samskih “alfa moških” in še dlje…
Še upor proti temu je komoditeta, ki se pa tudi lepo prodaja če sodim po vseh hipsterjih z kufijami in majicami Che Guevare, ki jih vidiš po mestih.
Žal je vse samo še simulacrum brez veze z dejansko “stvarjo”.
Če se vrnemo na temo pa je moje osebno mnenje, da resno odsvetujem mladim moškim poroko pred 30im. Načeloma potrebuješ minimalno 2 leti preden partnerico sploh zares spoznaš tako kot je v resnici (do takrat se v splošnem že razblini iluzija katero si ustvarimo o določeni osebi in vanjo tudi zaljubimo). Le takrat sploh veš če je tam kaka ljubezen brez iluzij.
V današnjem času je žal vse že komoditeta, ki se prodaja.
Od neke “idealne” ljubezni za katero moraš trpeti muke preden se zgodi “happy end” do idealizacij samskih “alfa moških” in še dlje…
Še upor proti temu je komoditeta, ki se pa tudi lepo prodaja če sodim po vseh hipsterjih z kufijami in majicami Che Guevare, ki jih vidiš po mestih.
Žal je vse samo še simulacrum brez veze z dejansko “stvarjo”.
Če se vrnemo na temo pa je moje osebno mnenje, da resno odsvetujem mladim moškim poroko pred 30im. Načeloma potrebuješ minimalno 2 leti preden partnerico sploh zares spoznaš tako kot je v resnici (do takrat se v splošnem že razblini iluzija katero si ustvarimo o določeni osebi in vanjo tudi zaljubimo). Le takrat sploh veš če je tam kaka ljubezen brez iluzij.
[/quote]
Minimum je drugače 3 leta. V tem času mine zaljubljenost. Zato se v tem času odsvetuje vse resnejše skupne investicije: nepremičnine, otroci.. kot seveda tudi poroka.
Drugače pa, če je tvoj maksimu upora proti sistemu (vsi sistemi so vredni upora), da si kupiš Che Guevaro.. potem je to pač to. Naredil si manj, kot Che za Bolivijo.. pa tudi za Kubo se je itak večino sfižilo.. Angolo tudi.
Che Guevara kot simbol je tako več vreden, kot je kot človek kdajkoli bil. Čeprav iz popolnoma napačnih razlogov.. kar je podobno Krištofu Kolumbu, ki se ga slavi za njegov največji kiks: Šel je iskat Indijo.. in odkril “indijance”, ki so bili Američani.
Isti kiks, je kot rečeno takoj riniti v poročeno stanje.
V nekaterih državah, pa je celo skupno bivanje lahko rizično, saj npr. Kanada odvisno od province prizna za “zakonsko skupnost” par, ki je skupaj živel leto ali dve.. kjer pa se le ta priznava ne glede na strinjanje obeh.
Tudi pri nas se jo lahko enostransko “dokazuje” s pričami.
Se pravi, da “neresnost” fantov.. je očitno dokaj zrelo dejanje 🙂
Minimum je drugače 3 leta. V tem času mine zaljubljenost. Zato se v tem času odsvetuje vse resnejše skupne investicije: nepremičnine, otroci.. kot seveda tudi poroka.
Drugače pa, če je tvoj maksimu upora proti sistemu (vsi sistemi so vredni upora), da si kupiš Che Guevaro.. potem je to pač to. Naredil si manj, kot Che za Bolivijo.. pa tudi za Kubo se je itak večino sfižilo.. Angolo tudi.
Che Guevara kot simbol je tako več vreden, kot je kot človek kdajkoli bil. Čeprav iz popolnoma napačnih razlogov.. kar je podobno Krištofu Kolumbu, ki se ga slavi za njegov največji kiks: Šel je iskat Indijo.. in odkril “indijance”, ki so bili Američani.
Isti kiks, je kot rečeno takoj riniti v poročeno stanje.
V nekaterih državah, pa je celo skupno bivanje lahko rizično, saj npr. Kanada odvisno od province prizna za “zakonsko skupnost” par, ki je skupaj živel leto ali dve.. kjer pa se le ta priznava ne glede na strinjanje obeh.
Tudi pri nas se jo lahko enostransko “dokazuje” s pričami.
Se pravi, da “neresnost” fantov.. je očitno dokaj zrelo dejanje 🙂
[/quote]
Brr…Kanada. Čudna dežela kjer imaš probleme že če se na busu razkoračiš.
Osebno mislim, da je edini učinkovit način upora proti takemu sistemu to, da na svoje potomce ne preneseš istih disfunkcionalnih vzorcev obnašanja kot so naši starši na nas. Dotlej pa per aspera ad astra.
V inspiracijo:
[img]https://s3.amazonaws.com/skinner-production/stories/featured_images/000/016/888/large/strangegame.png?1510515802[/img]
Ene rinejo v poroko da jim ne uteče drugim bije biološka ura.
Ali pa čakat 5 let da je kariera pa finance za štalco potlej pride zdolgočasenost in varanje.
Nikoli prav in nikoli ni pravil kako pa kaj.
Pa v primeru, ko internet preostane edina možnost za spoznavanje?
Pa v primeru, ko internet preostane edina možnost za spoznavanje?
[/quote]
[img]https://i.pinimg.com/736x/53/af/63/53af63614773c2b686282230ea73bd62–funny-sexy-its-funny.jpg[/img]
Ta odgovor mi čisto nič ne pove.
Ta odgovor mi čisto nič ne pove.
[/quote]
Potem ti tudi Internet ne more pomagati.
Ja da greš med ljudi in iščeš dokler se ti ne zdi da si našel pravo.Ali pa stakneš std in si gotof.
oj sem opazo vaš oglas da išes prijetelje pa tud fanta si si sem jas tud samski ni niso resne punce ene samo naletin ki bi imele rede denar pa ki bi jih vozo okrok to pa jas ne maram tak če si za kaki klepet se lahko javiš in si kako receva več besed lp
Odvisno kaj je za koga resna veza. Jaz sem z svojo 9 mescev skupaj ona stara 27 jaz 28 pa če sem iskren z njo ni nič od nič. Ženska že 1 leto govori da bo šla delat izpit za avto, prej je delal polovični delovni čas dokler je jaz nisem nateral da si najde službo za polni delovni čas, prihrankov nima nič, njena izobrazba pa ni prav visoka…
Živi pri starših.. no saj jaz tudi ampak za razliko od nje se jaz planiram odseliti na svoje saj planiram kupiti 2 sobno stanovanje (mi je uspelo našparati malo več kot polovico ostalo pa kreda).
Ni dovolj samo to, da je ženska zaljubljana v tipa in da mu je zvesta .. za resno življenje skupak in skupno družino je potrebno še kaj več.
Ne vem kje razen na netu naj spoznavam dekleta. Zunaj se ne moreš priključiti če ne poznaš vsaj enega v družbi, pa še to če te povabi poleg. Nimam niti ene prijateljice, z ženskami nimam stikov. Kako se infiltrirat med ženske, če ni “vstopne točke”?
Ne vem kje razen na netu naj spoznavam dekleta. Zunaj se ne moreš priključiti če ne poznaš vsaj enega v družbi, pa še to če te povabi poleg. Nimam niti ene prijateljice, z ženskami nimam stikov. Kako se infiltrirat med ženske, če ni “vstopne točke”?
[/quote]
Internetno spoznavanje, tudi za resno zvezo, je eno najboljših. Preverjeno!!! Po približno mesecu debate, pa srečanje.
Ne vem kje razen na netu naj spoznavam dekleta. Zunaj se ne moreš priključiti če ne poznaš vsaj enega v družbi, pa še to če te povabi poleg. Nimam niti ene prijateljice, z ženskami nimam stikov. Kako se infiltrirat med ženske, če ni “vstopne točke”?
[/quote]
Če je cilj “ženska”, bo ženska zbežala.. povečini imajo vgrajen dovolj kvaliteten čut, da vidijo ali se nekdo zanima za njih osebno ali za simboliko ženske.
Star pregovor pravi: “Učitelj pride, ko je učenec pripravljen.”
Podobno je z iskanjem partnerja. Ne gre na silo.. ne glede na medij.
Tule je video, ki to pojasnjuje: https://m.youtube.com/watch?t=1s&v=pLKVdpwPXn0
V življenju se ukvarjaš s stvarmi, ki te zanimajo.. s prijatelji, ki to dejansko so.. in preko vseh teh aktivnosti spoznaš dovolj zanimivih ljudi, prejmeš povabila na zabave, srečanja, dogodke, koncerte, predstave, razstave..
Nikamor se ne mudi. “Deadline” je samo v ameriških filmih.. pa še to zato, da ljudi ujamejo v družbene vloge, kjer so bolj odvisni od sistemov delodajalcev, kreditov itd.
Pri meni tega ni bilo. Ni bilo povabil na zabave ipd. Imam hobi, preko katerega ni možnosti za spoznavanje ne vrstnikov, ne deklet. Prvo dekle (in s tem prvi poljub ter izgubo nedolžnosti) sem spoznal preko sedaj že nekaj časa ukinjenega foruma. Vprašanje kajbibilo,čebibilo oz. če ne bi bilo interneta.
Če je internet edino okno v svet (zagotovo ni!), kaj vas potem tako zelo moti?
[img]https://i.imgur.com/AVsTKhg.jpg[/img]
Daješ mi občutek kaj neki je narobe z mano, če mi je uspelo le preko neta (pa v 1. letniku faksa preko oglasa v Frkolinki).
Forum je zaprt za komentiranje.