To je mon, tu gredo mamice s petimi predšolskimi otroki zvečer odtečt še en polmaraton in potem še moža tako popedenajo, da mu kar učke ven vrže.
[/quote]
zbrk, hvala za tole! na deževno jutro si me do solz nasmejal/a 🙂

Mi hodimo tako na dopust ze vec kot 20 let.
Nam je to cas za druzenje z ljudmi, ki so nam ljubi in dragi, a cez leto ni casa za kaksno vecje druzenje.

Danes je ogromen poudarek na druzini, mami, ateju in otrocih, sami, sami, sami…
Druzina ni nikdar obstala in obstajala sama! Veliko smo odvisni od drugih, od odnosov, od vezi z drugimi, tudi otroci pri vzgoji in odrascanju potrebujejo pristne stike z drugimi ljudmi, ne le s starsi…
Nam tako odgovarja, ne vem, zakaj imate drugi problem s tem, mi ga nimamo.

Mi hodimo tako na dopust ze vec kot 20 let.
Nam je to cas za druzenje z ljudmi, ki so nam ljubi in dragi, a cez leto ni casa za kaksno vecje druzenje.

Danes je ogromen poudarek na druzini, mami, ateju in otrocih, sami, sami, sami…
Druzina ni nikdar obstala in obstajala sama! Veliko smo odvisni od drugih, od odnosov, od vezi z drugimi, tudi otroci pri vzgoji in odrascanju potrebujejo pristne stike z drugimi ljudmi, ne le s starsi…
Nam tako odgovarja, ne vem, zakaj imate drugi problem s tem, mi ga nimamo.
[/quote]

Bo kar nekaj na tem, da večina tistih, ki vedno hodijo z družbo, ne zna biti samih. Tudi v moji okolici je kar nekaj takih, ki so vedno iskali družbo za dopust – kao da bodo otroci imeli družbo. Na koncu se je izkazalo, da res niso znali biti sami in je šla družina narazen.
Eni pa so še bolj hecni – taki dobri frendi, pa familije ves čas tičale skupaj, potem pa naenkrat po dopustu kot bi odrezal. Se ne pogovarjajo več. Ena stran je tiho in pravi, da ne ve zakaj, druga pa, da jihh videt ne more več. He he, nekaj se je očitno zaiskrilo med tastarimi….
V glavnem pa – tudi mi hodimo sami na dopust. Družbe imam dovolj čez leto in ne vem zakaj bi se morali prilagajati drugim. Takrat je to naš čas. Če spoznamo tam koga, ok, če ne, tudi. Sicer pa najraje gremo tja, kjer nikogar ne poznamo. Za kak dan že paše družba, ampak kaj več pa to zame ni dopust in oddih. Vsaka družina ima svoj ritem in se je težko prilagajat. Najprej s terminom, potem prostorom, zato ne, gremo sami. Otroci se znajo pa tudi sami zabavat.

Imam že dva najstnika. 🙂 Tole je res katastrofa prebrat. Meni so otroci energijo zmeraj dajali, ne jemali. Sploh pa sva dva. Če sva odrasla otroka ne moreta popedenat dveh cukrov NA DOPUSTU, ko nimata drugega dela, si daj resno prst na čelo in se vprašaj, kaj je s tabo narobe. So ti otroci v tako breme? Res pa smo znali zmeraj izbrati otrokom primerno plažo, kar pomeni, da skale in globoka voda za majhne otroke odpadejo. Če pelješ male otroke nekam, kjer se ti lahko ubije, če ga ves čas ne držiš za roko, pa verjamem, da je naporno. Še enkrat prst na čelo!

Mi smo se nekajkrat dobili z družinami, kjer prijateljujejo otroci. V istem počitniškem kraju. Pa ne v apartmajih, ker v apartmaje ne hodimo. Kakšno skupno kosilo, večerja, predvsem pa skupna zabava za otroke. Nobenega ponočevanja in grupiranja.

Družine, ki jih poznam, ki počitnikujejo skupaj, se družijo zaradi otrok. Seveda gredo med letom tudi na počitnice brez drugih družin. Zgodbice o nekakšni odtujenosti so izraz nekih osebnih projekcij in frustracij.

In tudi jaz ne razumem, kako te lahko dopust z otroki izčrpa. Mogoče je pa v tem problem.

Bo kar nekaj na tem, da večina tistih, ki vedno hodijo z družbo, ne zna biti samih. Tudi v moji okolici je kar nekaj takih, ki so vedno iskali družbo za dopust – kao da bodo otroci imeli družbo. Na koncu se je izkazalo, da res niso znali biti sami in je šla družina narazen.
Eni pa so še bolj hecni – taki dobri frendi, pa familije ves čas tičale skupaj, potem pa naenkrat po dopustu kot bi odrezal. Se ne pogovarjajo več. Ena stran je tiho in pravi, da ne ve zakaj, druga pa, da jihh videt ne more več. He he, nekaj se je očitno zaiskrilo med tastarimi….
V glavnem pa – tudi mi hodimo sami na dopust. Družbe imam dovolj čez leto in ne vem zakaj bi se morali prilagajati drugim. Takrat je to naš čas. Če spoznamo tam koga, ok, če ne, tudi. Sicer pa najraje gremo tja, kjer nikogar ne poznamo. Za kak dan že paše družba, ampak kaj več pa to zame ni dopust in oddih. Vsaka družina ima svoj ritem in se je težko prilagajat. Najprej s terminom, potem prostorom, zato ne, gremo sami. Otroci se znajo pa tudi sami zabavat.
[/quote]

Glede na to, da so v tem casu otroci ze odrasli in da se vedno tako dopustujemo, le da se nam sedaj pridruzi se studentska mladina, ocitno za nas to spila – nismo se odtujili med seboj kot druzinain tudi s prijatelji se nismo skregali.

Mi se med letom zelo malo druzimo,kaksna kavica na brzino, mogoce kak okrogli RD in kak praznicni dan, vecinoma smo vsi na polno sluzbeno zasedeni, eni imamo tudi kup sluzbenih poti in nas precej ni doma, zato potem pase poletje in dopust.
Najamemo celo hiso za 2-3 tedne, v hisi je 5 apartmajev in se si zvrstimo, eni za par dni, eni za 3 tedne, zdaj tudi ze mladinci sami pridejo, druzimo se kakor komu pase, vcasih kdo cel dan prespi, vcaih gre kdo kam na izlet, eni kolesarijo, eni plezajo, skratka nismo zvezani s popkvino, da bi morali zdaj ves cas tiscat skupaj, si pustimo prostor za dihat, a po drugi strani se tudi vsedemo skupaj in se smejemo in smejemo, kar je neprecenljivo filanje baterij.
Poznamo se ze vsaj 30 let, skupaj smo doziveli cuda stvari, lepih in grdih, poznamo se zelo dobro, tako pozitivno in negativno in ko ima clovek tako druzbo, je zivljenje veliko lazje!

Glede na to, da so v tem casu otroci ze odrasli in da se vedno tako dopustujemo, le da se nam sedaj pridruzi se studentska mladina, ocitno za nas to spila – nismo se odtujili med seboj kot druzinain tudi s prijatelji se nismo skregali.

Mi se med letom zelo malo druzimo,kaksna kavica na brzino, mogoce kak okrogli RD in kak praznicni dan, vecinoma smo vsi na polno sluzbeno zasedeni, eni imamo tudi kup sluzbenih poti in nas precej ni doma, zato potem pase poletje in dopust.
Najamemo celo hiso za 2-3 tedne, v hisi je 5 apartmajev in se si zvrstimo, eni za par dni, eni za 3 tedne, zdaj tudi ze mladinci sami pridejo, druzimo se kakor komu pase, vcasih kdo cel dan prespi, vcaih gre kdo kam na izlet, eni kolesarijo, eni plezajo, skratka nismo zvezani s popkvino, da bi morali zdaj ves cas tiscat skupaj, si pustimo prostor za dihat, a po drugi strani se tudi vsedemo skupaj in se smejemo in smejemo, kar je neprecenljivo filanje baterij.
Poznamo se ze vsaj 30 let, skupaj smo doziveli cuda stvari, lepih in grdih, poznamo se zelo dobro, tako pozitivno in negativno in ko ima clovek tako druzbo, je zivljenje veliko lazje!
[/quote]

Kdaj pa ste skupaj z družino, sami? Čez leto službe in obveznosti, na dopustu druščina. Česa se bojite? Biti en teden, 10 dni sami s sabo? Kaj bi bruhnilo na dan?
Pri 50+ imam precej življenjskih izkušenj. Smo tudi mi probali tako opevano skupinsko dopustovanje. Ene dvakrat. Pa zgodb sem se naposlušala v službi takih in ovakih. In mi je vse jasno. Bojite se drug drugega, ker se ne poznate, ker živite kot eni cimri in je naporno karkoli več. Če je vam OK, prva. Ni pa to nekaj, s čemer bi se človek glih hvalil.
No, na MONu že.

Kdaj pa ste skupaj z družino, sami? Čez leto službe in obveznosti, na dopustu druščina. Česa se bojite? Biti en teden, 10 dni sami s sabo? Kaj bi bruhnilo na dan?
Pri 50+ imam precej življenjskih izkušenj. Smo tudi mi probali tako opevano skupinsko dopustovanje. Ene dvakrat. Pa zgodb sem se naposlušala v službi takih in ovakih. In mi je vse jasno. Bojite se drug drugega, ker se ne poznate, ker živite kot eni cimri in je naporno karkoli več. Če je vam OK, prva. Ni pa to nekaj, s čemer bi se človek glih hvalil.
No, na MONu že.
[/quote]

Zakaj takoj obsojas, ce ne poznas?

Cez leto ni casa, da bi se druzili z ljudmi, ki so nam dragi, izkoristimo oa tisti cas, ki ga imamo mi kot druzina na razpolago. Mi se med seboj ze prilagodimo, tezje se je pa prilagajat se drugim ljudem.

Itak je jasno, da je vsem zafrustriranim Monam tezko razumet, da ljudje gojimo pristne odnose, tako v krogu ozje druzine, kot sirse,potem pa takoj obsojanje, da se bojimo biti sami en z drugim ali celo sami s seboj.
Nimamo teh tezav. Nam je vedno fajn, pa ce smosami s seboj, sami z druzino ali v krogu prijateljev!
Kdor je v zivljenju zadovoljen sam s seboj, gre lahko na dopust popolnoma sam, s partnerjem, z druzino ali s celo mnozico – nikdar se ne bo skregal in vedno mu bo lepo!

Enako bi jaz lahko ocenila vse vas, ki sami dopustujete, da ste konfliktni, neprilagojeni in ne upate stopit izven svoje druzine (ki je hoces noces primorana trpeti vas in vase frustracije), ker se bojite, da vas bodo pozrli ali boste vi koga pozrli… Ampak to ni moj zakljucek.

Mi hodimo z več družinami skupaj iz preprostega razloga in ta je, da imamo skupne orgije. Tako da, recept je zelo enostaven, povezuje nas skupno preživljanje prostega časa. Smo pa vsi odprti in miroljubni. 😋

Zakaj takoj obsojas, ce ne poznas?

Cez leto ni casa, da bi se druzili z ljudmi, ki so nam dragi, izkoristimo oa tisti cas, ki ga imamo mi kot druzina na razpolago. Mi se med seboj ze prilagodimo, tezje se je pa prilagajat se drugim ljudem.

Itak je jasno, da je vsem zafrustriranim Monam tezko razumet, da ljudje gojimo pristne odnose, tako v krogu ozje druzine, kot sirse,potem pa takoj obsojanje, da se bojimo biti sami en z drugim ali celo sami s seboj.
Nimamo teh tezav. Nam je vedno fajn, pa ce smosami s seboj, sami z druzino ali v krogu prijateljev!
Kdor je v zivljenju zadovoljen sam s seboj, gre lahko na dopust popolnoma sam, s partnerjem, z druzino ali s celo mnozico – nikdar se ne bo skregal in vedno mu bo lepo!

Enako bi jaz lahko ocenila vse vas, ki sami dopustujete, da ste konfliktni, neprilagojeni in ne upate stopit izven svoje druzine (ki je hoces noces primorana trpeti vas in vase frustracije), ker se bojite, da vas bodo pozrli ali boste vi koga pozrli… Ampak to ni moj zakljucek.
[/quote]

Preberi za sabo kaj pišeš. Kup službenih zadev in potovanj… Kdaj ste potem skupaj kot družina? Imam tudi sama študente in vem koliko so doma. Moji počnejo milijon stvari. Kdaj za boga ste skupaj? Tri popoldneve na leto?
Imeti se lepo in biti z nekom zares skupaj ni isto, veš. Vi se imate lepo. Zafrkancije in debate so samo delček “biti zares skupaj”. Vi tega niti ne ločite, kaj šele znate biti. Če ste s tem zadovoljni, prav. Nam pa to ne zadostuje.
Moja družina je zares uboga, ker me mora trpet, ja. Verjetno zato 24 in 22 letnika še vedno vsaj za kak teden prideta na skupni dopust.
Kaj ima to skupnega s frustracijami kogarkoli?

Preberi za sabo kaj pišeš. Kup službenih zadev in potovanj… Kdaj ste potem skupaj kot družina? Imam tudi sama študente in vem koliko so doma. Moji počnejo milijon stvari. Kdaj za boga ste skupaj? Tri popoldneve na leto?
Imeti se lepo in biti z nekom zares skupaj ni isto, veš. Vi se imate lepo. Zafrkancije in debate so samo delček “biti zares skupaj”. Vi tega niti ne ločite, kaj šele znate biti. Če ste s tem zadovoljni, prav. Nam pa to ne zadostuje.
Moja družina je zares uboga, ker me mora trpet, ja. Verjetno zato 24 in 22 letnika še vedno vsaj za kak teden prideta na skupni dopust.
Kaj ima to skupnega s frustracijami kogarkoli?
[/quote]
Lepo te prosim, tvoja dva studenta sta pogruntala da je s ta starimi ta najcenej dopust. No kvecjem ce jim ga bos ti financirala do 30 plus. Kaj naj recem, moj dvajset plus letnik gre s punco po svoje. Ma men se nc cudno ne zdi, aja sta sama nasparala. Jako cudna matka sem. Indid.

Drugace pa, a to ste potem same take tukaj, ta samozadostne, ko vam partner ali umre ali bognedaj pobegne, nezmozne kamorkol se premaknit, ker niste navajene biti se s kom kot s partnerjem 30 let in plus. Tako se potem vse vezi pretrgajo in vam ostane zgolj jamranje tukaj gor, kako ste osamljeni in kje najti druzbo, pa zakaj vas prijatelji izpred 30 let ne vzamejo zraven. Tak obcutek clovek dobi, ko vas bere. Naj pa vsak dopustuje kot mu pase, saj se ja gre na dopust oddahnit in spočit, relaksirat.

Jaz razumem ene in druge. Mi hodimo za prvi maj že nekaj let v kamp z družbo, 6 družin, tistih nekaj dni je super dopust. Otroci se imajo super, mi imamo nekaj oddiha od njih, oni od nas, smeha vedno dovolj, doživetij tudi.
Poletni dopust pa raje preživimo vsaka familija zase, se vse strinjamo, da preveč tudi ni ok. Rabimo čas tudi zase, kot družina. In vedno je odlično.

Mogoče bi pa ravno vi morali poskusit kaj takega, če ste tako utrujeni ob koncu dneva. Otroci se bodo zaigrali med seboj.

Mogoče bi pa ravno vi morali poskusit kaj takega, če ste tako utrujeni ob koncu dneva. Otroci se bodo zaigrali med seboj.
[/quote]
A ni zanimivo, da za tak dopust najbolj navijajo ravno tisti, ki se na tak način hitro znebijo svojih otrok. Ker se kao sami zaigrajo in se ni treba ukvarjati z njimi. No, tudi če se je treba, se pa drugi.

Lepo te prosim, tvoja dva studenta sta pogruntala da je s ta starimi ta najcenej dopust. No kvecjem ce jim ga bos ti financirala do 30 plus. Kaj naj recem, moj dvajset plus letnik gre s punco po svoje. Ma men se nc cudno ne zdi, aja sta sama nasparala. Jako cudna matka sem. Indid.

Drugace pa, a to ste potem same take tukaj, ta samozadostne, ko vam partner ali umre ali bognedaj pobegne, nezmozne kamorkol se premaknit, ker niste navajene biti se s kom kot s partnerjem 30 let in plus. Tako se potem vse vezi pretrgajo in vam ostane zgolj jamranje tukaj gor, kako ste osamljeni in kje najti druzbo, pa zakaj vas prijatelji izpred 30 let ne vzamejo zraven. Tak obcutek clovek dobi, ko vas bere. Naj pa vsak dopustuje kot mu pase, saj se ja gre na dopust oddahnit in spočit, relaksirat.
[/quote]

1. Moja starejša dva sama prispevata svoj del stroška. Si moreš mislit? Jima je že nekaj let pod častjo, da bi jima plačevala midva z možem.
2. Seveda imata preostale 3 mesece počitnice po svoje. Ampak jih gradita okoli dni, ko smo skupaj. Tisto jim je neke sorte svetinja.
3. Ne, nisem samozadostna. Imava se z možem super že 27 let, gojimo pa družinsko in midva kot par redno stike s prijatelji. Celo sama jaz se redno enkrat mesečno dobim z dvema prijateljicama. Že kakih 15 let tako. In to kljub službi, 4 otrokom in tu in tam službenim potem. Ne gojimo zvez izključno v 14 dneh družinskega dopusta, kot to opisujejo eni tukaj. Takrat je čas za nas.

Zdaj grem pa na lepše.

A ni zanimivo, da za tak dopust najbolj navijajo ravno tisti, ki se na tak način hitro znebijo svojih otrok. Ker se kao sami zaigrajo in se ni treba ukvarjati z njimi. No, tudi če se je treba, se pa drugi.
[/quote]

Ne vem, kdo navija, ampak da se otroci igrajo, v tem ne vidim nič slabega.

A ni zanimivo, da za tak dopust najbolj navijajo ravno tisti, ki se na tak način hitro znebijo svojih otrok. Ker se kao sami zaigrajo in se ni treba ukvarjati z njimi. No, tudi če se je treba, se pa drugi.
[/quote]

Ajajajaja. Če ima otrok družbo in se delo uspe zaigrat, ne da visi mami na jošku, to pomeni, da se ga znebiš??? Kako si pa ti odraščala? Brez družbe vrstnikov? Če se tvoj otrok igra z drugimi otroki, to pomeni, da se ti otroci “ukvarjajo z njimi”? Imaš lahko še bolj sfuzlane pojme?

Imam že dva najstnika. 🙂 Tole je res katastrofa prebrat. Meni so otroci energijo zmeraj dajali, ne jemali. Sploh pa sva dva. Če sva odrasla otroka ne moreta popedenat dveh cukrov NA DOPUSTU, ko nimata drugega dela, si daj resno prst na čelo in se vprašaj, kaj je s tabo narobe. So ti otroci v tako breme? Res pa smo znali zmeraj izbrati otrokom primerno plažo, kar pomeni, da skale in globoka voda za majhne otroke odpadejo. Če pelješ male otroke nekam, kjer se ti lahko ubije, če ga ves čas ne držiš za roko, pa verjamem, da je naporno. Še enkrat prst na čelo!
[/quote]

Ojoj no. Po mojem se sploh ne spomniš več, kako si ob majhnih otrocih zvečer samo padla v posteljo.
Seveda ti otroci dajejo notranjo energijo, te pa telesno utrudijo. Če se količkaj ukvarjaš z njimi in jih ne postaviš pred TV. Jaz sem na morju prvo knjigo prebrala, ko je najmlajši imel 5 let in je znal plavati. In kolikor smo se pogovarjali, pa tudi tukaj gor sem prebrala veliko podobnih izkušenj. Prej pa akcija non stop od 7. zjutraj do 8. zvečer. Seveda si ti superženska in te 13 ur na nogah ne utrudi. Mogoče bi moral tvoj mož sodelovati v tej temi.

Ojoj no. Po mojem se sploh ne spomniš več, kako si ob majhnih otrocih zvečer samo padla v posteljo.
Seveda ti otroci dajejo notranjo energijo, te pa telesno utrudijo. Če se količkaj ukvarjaš z njimi in jih ne postaviš pred TV. Jaz sem na morju prvo knjigo prebrala, ko je najmlajši imel 5 let in je znal plavati. In kolikor smo se pogovarjali, pa tudi tukaj gor sem prebrala veliko podobnih izkušenj. Prej pa akcija non stop od 7. zjutraj do 8. zvečer. Seveda si ti superženska in te 13 ur na nogah ne utrudi. Mogoče bi moral tvoj mož sodelovati v tej temi.
[/quote]

Pa tko grozno pa tud ni. Imam 4 v 9 letih. Vsako leto sva ob z možem na dopustu prebrala 2 – 3 knjige. Majhni itak sredi dneva spijo, večji se pa tudi že zamotijo sami kakšne pol urce. Pa malo se šihtaš z možem, pa gre.

Tudi mi si na dopustu želimo čas samo zase. Če greva z otroki oz. z mlajšim, ker starejši že hodi sam ali pa sama.

Enkrat samkrat smo bili s prijatelji skupaj na dopustu. Takrat šele smo pogruntali, koliko smo si različni;). Navade v gospodinjstvu totalno različne. Otroci si vedno zelo hitro najdejo družbo na plaži. Zaradi tega ni treba z nekom preživljat 24/7.

Zaradi otroka samega bi si želel dodatne družbe/družine ampak to potem ne odgovarja ne meni, ne ženi, tako da… hodimo sami. Otroka pa že spodbujava k temu, da si družbo poišče ali pa se tudi igrava z njim, tako da se imamo vsi fajn na koncu.

Ajajajaja. Če ima otrok družbo in se delo uspe zaigrat, ne da visi mami na jošku, to pomeni, da se ga znebiš??? Kako si pa ti odraščala? Brez družbe vrstnikov? Če se tvoj otrok igra z drugimi otroki, to pomeni, da se ti otroci “ukvarjajo z njimi”? Imaš lahko še bolj sfuzlane pojme?
[/quote]

Si se našla v opisu staršev, ki svoje (navadno problematične) otroke prevalijo na hrbte drugih?
Otroci se že znajdejo, če so normalno vzgojeni. Tudi sami se znajo hitro zaposliti. Če pa imajo zblojene starše, ki jih kar naprej šibajo po raznih aktivnostih, na dopustu pa porinejo kakšni družini, pa je hudič. Taki se ne znajo ne obnašati ne sami zaposliti.

Kakor vam paše;) In če njim paše…zakaj pa ne:)
Od prijateljic je samo ena, ki vedno letuje še z drugo družino, ostale nismo pristašice skupnih dopustovanj.

Preberi za sabo kaj pišeš. Kup službenih zadev in potovanj… Kdaj ste potem skupaj kot družina? Imam tudi sama študente in vem koliko so doma. Moji počnejo milijon stvari. Kdaj za boga ste skupaj? Tri popoldneve na leto?
Imeti se lepo in biti z nekom zares skupaj ni isto, veš. Vi se imate lepo. Zafrkancije in debate so samo delček “biti zares skupaj”. Vi tega niti ne ločite, kaj šele znate biti. Če ste s tem zadovoljni, prav. Nam pa to ne zadostuje.
Moja družina je zares uboga, ker me mora trpet, ja. Verjetno zato 24 in 22 letnika še vedno vsaj za kak teden prideta na skupni dopust.
Kaj ima to skupnega s frustracijami kogarkoli?
[/quote]

Ce ste vi neorganizirana in vecno utrujena druzina, morda celo navelicana, potem verjamem, da ne najdete casa zase in drug za drugega med letomin vam je edini cas tista 2 tedna dopusta, ko se delate, da se imate radi in ste sami sebi dovolj…