Zakaj imajo nazive knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik, bibliotekar itd.?

Zakaj je opis del in nalog pri vseh enak?

Zakaj vlečemo bibliotekarski izpit iz časa Jugoslavije? Mar ni to Slovenija že 32 let?

Zakaj za vsakega drugačen bibliotekarski izpit (glede na naziv knjižničar, … )?

Zakaj ni delovnih mest v bibliotekarstvu? Vsak drug profil, pa še to ne iz bibliotekarstva.

Ker so imeli in imajo študijski programi različna imena in dajo različne končne nazive. Vsebina študija je pa pri vseh podobna. Naziv imaš takšen, kot si ga dobil, ko si zaključil študij. Če se je ime programa nato spremenilo, imaš še vedno stari naziv.

Razpisi za strokovne delavce v knjižnicah so. Prepričana sem, da ustrezajo vsi, ki imajo ustrezna znanja oziroma zaključen ustrezen študijski program glede na vsebino in ne glede na nianse v nazivu.

zato ker je to levičarski konstrukt. da lahko njihovi froci, zadrogirani, zablojeni, naredijo tudi neki tečaj in dobijo službico za nič delat na toplem in finem.  poglej kakšni ljudje delaj ov knjižnici. geji, lezbe, lgbt , levi fašisti, bivši drogeraši, woke agenda.  poglej kake knjigei majo v otroški knjiznici.   sprejemanje drogerašev, droga ni nič hudega, sprejemanje drogerašev in lgbt woke ideologije. ko pride starš poleg v knjižnico in pogleda knjige j sami horor. samomori, reklamiranje samomorov, droge in pedofilije.   ko kaj vprašaš, kje kakšma knjiga normalna pa ti reče delavka v knjižnisi. si bo punca že sama zbrala knjigo. pa take fore manipulatorske levičarske.  MARŠ LEVIČARKE POFUKANE UGABNE ZADORGIRANE. TAKEK OT MOJA SESTRA. PROFESORICA ZDROGIRANA STRŠILO KOLOŠARSKO.   brez otrok brez moža pa 50 stara.  nesposonica levičrdka sprana

Ja, ampak če dela knjižničar bibliotekarski izpit, ali je enakovreden bibliotekarju pomočniku, ki dela bibliotekarski izpit? Ali je razlika le v plači? Vem, da se knjižničar več uči za bibliotekarski izpit (več snovi) kot bibliotekar pomočnik, ki je veliko bibliotekarskega izpita že predelal na fakulteti (menda so nekaj spremenili). Zakaj sploh še obstaja bibliotekarski izpit, ko pa bi lahko ukinili delovno mesto knjižničar in obstaja bibliotekar pomočnik (1. bol. stopnja), oni pa še kar zaposlujejo knjižničarje s srednjo šolo (zaradi ZUJFa).

Študij bibliotekarstva – nato diploma – nato bibliotekarski strokovni izpit. Nato se zaposliš v knjižničarstvu/bibliotekarstvu, nato lahko – po določenem času – začneš pridobivati nazive. Nazivi so vezani na delo v stroki in na doprinos v stroki, točkujejo se po znanem točkovalniku. Za nazive se moraš aktivno udeleževati izobraževanj, konferenc (z aktivnimi prispevki, mednarodne so več ovrednotene), lahko si mentor pripravniku, lahko si avtor ali soavtor znanstvene ali strokovne monografije, članka, prispevka na konferenci, lahko si avtor gradiva, ki se ga aktivno uporablja, lahko si avtor razstav, član strokovnega telesa, urednik, itd. Skratka – poleg osnovnih delovnih nalog moraš biti tudi aktiven v stroki.

Nazivi se sicer vrednotijo le v splošnih in šolskih knjižnicah, medtem ko v specialnih in visokošolskih ga lahko sicer pridobiš, ni pa to niti cent več pri plači.

Nazive pridobivaš po podobnem principu kot učitelji oz. visokošolski učitelji, torej poleg osnovnih delovnih nalog (predavanja) je treba še kaj poleg naredit. Vse tudi ovrednoti komisija in ne, ne dobijo ga vsi.

Glede zaposlovanja – odlično vprašanje. Tudi jaz opažam, da v vseh sortah knjižnic zaposlujejo vse druge profile, le bibliotekarjev ne – tudi tam, kjer sistemizacija delovnega mesta ima isti izhodiščni plačni razred, tudi v tem primeru vzamejo diplomiranega whatever, ki mora skozi nek približek izobrazbi s tečaji in približnimi strokovnimi izpiti. To seveda ni niti najmanj logično, v zadnjem času pa je to že praktično postalo pravilo.

Nazivi se pridobivajo v javni upravi in omogočajo napredovanje, posledično pa višjo plačo.

V šolstvu npr. mentor, svetovalec, svetnik, višji svetnik. V večini ni enostavno napredovati in so ljudje kar ponosni glede nazivov.  Npr. v šolstvu je bilo še pred leti znano, da je bilo npr. od vseh učiteljev v RS manj kot 10 % svetnikov. Sedaj so menda spustili zahteve, da je lažje napredovati, ampak ne vem točno.

Tudi v ostali JU je tako, nazivi pa so drugače poimenovani. Npr. greš na UE, imaš na vratih nazive ljudi, enako tudi zdravniki, zaposleni na sodiščih. Pri teh je zanimovost, da glede na funkcijo nosijo različne vrst tog. Itd. Itd.

V zadnjem času je veliko razpisov za delo v knjižnici:

Knjižničarske novice • Zaposlitev (knjiznicarske-novice.si)

Našli način kako si dvigniti plače v JU.

Ta sistem oz. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je uvedla vlada 2008, glavni pri vzpostavitvi pa je bil Virant, seveda s pomočjo JJ.

Kako pa zgleda ta študij in izpit?

Mislm, it’s not a rocket science… Ob izposoji/vračilu knjigo vneseš v sistem in jo daš nazaj gor na polico, ko jo stranka vrne. Tega se lahko naučiš v 15 minutah, ne rabiš glih cel študij za to

Najraje od vsega bi delal v knjižnici, samo ko je dobiti to delo nemogoče. Vedno bo nekdo iz knjižnice oz. občine zaposlil koga svojega.

Nazivi so znanju primerni, knjižničar zna prebrati naslov knjige, višji knjižničar pa tudi vsebino, bibliotekar zna zložiti knjige po žanru, pomožni bibliotekar pa mu jih podaja, ko jih zlaga na polico.

Katalogizirajo ti jo pa palčki? CIP tudi palčki dajejo?

Mislim, če bi lahko čistilka opravljala to delo, bi ga. Pa ga ne, ane? Slovenci ste itak funkcionalno nepismeni. Po moje bi si zaslužili čistilko za knjižničarko.

U jebemtiš, za to pa že doktorat rabiš!

Bralna pismenost, informacijska pismenost, medijska pismenost, a to kr iz lufta pade ali vas knjižničarke učijo?

Zato, ker  ta višji bibliotekar  na lojtri stoji in išče knjige na višjih policah, ta drugi pa stoji pod lojtro in jo drži ta višjemu knjižničarju :):)

Bibliografije, odprta znanost, repozitoriji, metapodatki, SICRIS….pusti…se nima smisla borit…

Spet na pamet pametni. Knjižničar ni niti približno enako kot bibliotekar, ta izpit je pa hujši, kot magisterij. Vem, ker imam v družini eno bibliotekarko. So ji težili pri nalogi, da res ni. Delajo pa bibliotekarji veliko “zadaj”, česar pa obiskovalci knjižnice ne vidimo. Knjige na police pa vračajo prvi ali pa celo prostovoljci, če jih imajo.

Nižji so za nižje police, višji pa za višje police

Prostovoljci ne pospravljajo knjig, ker prostovoljec v knjižnici lahko dela stvari, ki jih knjižničarji, bibliotekarji, … ne delajo. Torej nekaj izven.