Zakaj je partija skrivala poboje?
Če bi se ob koncu vojne znašli na strani poražencev, bi se skupaj s poraženci mnogo hitreje razvijali, kot smo se v objemu komunističnih boljševikov. Do tal porušena in poražena Nemčija nas je v petnajstih letih v razvoju dohitela in prehitela. Tudi v EU bi bili sprejeti skupaj s poraženo Nemčijo, torej mnogo prej, kot so nas sprejeli. Zgodovino je potrebno ocenjevati širše in večplastno in ne slepo verjeti eni ali drugi politični opciji, v našem primeru ideologiji zmagovalca. Nikoli ne bom sprejel diktata, kaj vse moram verjeti, prebrati, kako smem in kako ne smem razmišljati… Tovrstnega pisnega nasilja v prispevkih mladih pristašev boljševiških načel kar mrgoli. Kamor se ozrem, je sam diktat: pritisni na ta link, klikni na to številko, preberi tega avtorja, verjemi samo temu, resnica je samo ena – seveda vaša (komunistična). Ne hvala, tudi v prihodnje želim ostati svoboden in vaši diktati in ozkotirno razmišljanje so postali že tako vsakdanji, da nimajo več načrtovanega učinka.
želim ti naj te svoboda in misel osrečujeta.
samo prosim, ne nas primerjati z Nemčijo.
do tal porušena Nemčija je lahko začela proizvodnjo z novimi tehnologijami (svojimi) in s kadri, ki jim mi ne bomo nikoli primerljivi.
to ti dam prav, ne bi smeli verjeti nobeni politični opciji, to nas razdira in jemlje preveč energije, ki bi se lahko koristneje porabila.
Če hočeš ocenjevati resnico širše in večplastno, potem je treba odpreti tudi kakšen link in prebrati kaj kar ti ni preveč všeč. Drugače goniš eno in edino pravo resnico sam (kar se pozna tudi v tvojih prispevkih)
Kdo goni eno samo in absolutno resnico že dva tisoč let pa tudi dobro vemo. To je (t)ista opcija, ki med drugim nosi velike zasluge, da sta se fašizem in nacizem sploh razširila po Evropi in da sta se marsikje po svetu lahko obdržala tudi po končani vojni (v Španiji, recimo).
Malo zgodovine ti ne bo škodilo.
Kaj praviš, kako bi svobodno govorili, če bi tukaj na naši zemlji ostali trije okupatorji? Katere so pregnali po tvoje “jugokomunisti”
Po slovensko se NE bi govorilo! NE!
http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/knjiga.php
Klikni na: “Mučeniška Pot k Svobodi” in klikni še na “Slike”, dobro si jih oglej in preberi podnapise, klikaj od številke 1 do 15.
Tudi dela izdajalcev so prišla na dan! Vse to so delali v imenu VERE![/quote]
Ej prababi, od kdaj pa si ti postala vedežovalka? Ali je kvazi umotvor imenovan srbsko hrvatski jezik, moj ali tvoj jezik? Zakaj nisem mogel uporabljati svojega, SLOVENSKEGA,jezika za časa služenja v JLA? Ali sem bil torej okupiran ali osvobojen?
Kakšen jezik so pa v Jugoslovanski vojski uporabljali preden so komunisti prišli na oblast?
A misliš da slovenski vojaki v sklopu Natovih sil za kontaktiranje z drugimi enotami uporabljajo slovenščino?
No, jest sm za sporazumevanje s kolegi slovenci v vojski uporabljal slovenščino, za sporazumevanje z albanci pa srbohrvaško. Če grem danes na Kitajsko, pa uporabljam angleščino.
Kakšen jezik so pa v Jugoslovanski vojski uporabljali preden so komunisti prišli na oblast?
A misliš da slovenski vojaki v sklopu Natovih sil za kontaktiranje z drugimi enotami uporabljajo slovenščino?
No, jest sm za sporazumevanje s kolegi slovenci v vojski uporabljal slovenščino, za sporazumevanje z albanci pa srbohrvaško. Če grem danes na Kitajsko, pa uporabljam angleščino.[/quote]
Hvala da si me rasvetlil. Po tvoje je bila torej juga zveza držav in ne zveza republik. Lepo! Ne boš verjel, a v službi se tudi pogovarjamo slovensko s tujci na obisku pa običajno v angleškem jeziku.
Kdo je že napisal da bomo imeli slovensko vojsko, z slovenskim poveljujočim se kadrom?
Ja. Če se ti da, se lahko razpišeš kaj o junaških dejanjih velike domobranske vojske. Saj veš, zdaj, ko je izbruhnila demokracija, bi bilo fino slišati še domobranski pandan Dražgošam, na primer. . Ali nekaj podobnega Sutjeski. Ali Odpisanim :)))))
Ker to, kar vi pišete o njih, je pravzaprav usmiljenja vredno – zgodba o kmečki mulariji, ki se je pustila prepričat, da so zaprisegli okupatorju lastne domovine, ne da bi za to sploh vedeli, nakar so miroljubno in v skladu s božjimi zapovedmi živeli v kasarnah do konca vojne, dokler jih niso pometali v brezna? Kje so pa NJIHOVA herojska vojaška dejanja?
Da ne pozabim: Urh in Turjak seveda ne štejeta.
Zamenjujete pojme oz. po domače mešate štrene. V Sloveniji je bila revolucija, prava NOB pa v Bosni (Bitka na Neretvi, Sutjeski, Drini, Desant na Drvar …) Tito je dejal: “Pustite Nemce pri miru, uničujte domačo protirevolucijo.” Slovenska partija je ta ukaz upoštevala v celoti. Slovenci, ki so vedeli kaj je komunizem, so se partizanskemu nasilju uprli. Le kdo se ne bi?! Tako “čiščenje terena” je trajalo ves čas vojne in se nadaljevalo globoko v povojni čas. Je bil to NOB?!
Ne le to, gospod Boom. Tito je 11. marca 1943 (in pozneje v Zagrebu) ponudil svoje usluge Nemcem in jim dejal, da ne vidi razloga, da bi se bojevali proti Nemcem, partizani se hočejo boriti samo proti četnikom. (Walter R. Roberts, Tito, Mihailović and the Allies) Komunisti in njihovi privrženci tovrstno izdajstvo oz. kolaboracijo zvesto skrivajo, enako kot povojne množične poboje. Pa še en “cukrček”: Edvard Kardelj je 25. julija 1942 zapisal: “Naši komandanti in politkomisarji pretiravajo v pobijanju bele garde, pri čemer gre tudi za ljudi, ki niso izdajalci. So tudi primeri odvratnega mučenja. To se je že izvedelo med prebivalstvom in vrglo slabo luč na lik partizanskega borca. (Dokumenti ljudske revolucije II. 369.)
Kaj pravite na to, gospod Boom in seveda na vse ostalo kar bo prišlo še na dan?!
Nemce so kar pridno pustili pri miru. Partizani so večinoma bežali (povedal oče, ki je bil 11 mesecev pri partizanih) ali pa so jih izzivali, da so se potem maščevali nad civilnim prebivalstvom. Sicer so vsi vedeli, da bodo Nemci prej ali slej odšli. Ker oblasti ne bi mogli doseči na demokratičen način (saj niso imeli parlamentarne večine), so si jo pridobili na silo, to je s krvavo revolucijo. Vso potrebno metodologijo za osvojotev oblasti pa so osvojili na akademiji Dzeržinski v Moskvi. Uspelo jim je, ker so imeli pred seboj milijon naivnih Slovencev. In seveda boljševiško znanje.