Zato, ker starši ne znajo vzgajat svojih otrok ali nimajo časa, ker delajo 2 ali 3 službe.

Ne zato, ker je bil nekje nek viralni posnetek.

Ampak lepo je vedno valiti krivdo na druge. To počnemo vsi.

Tudi jaz sem prvo pomislila, kje so bili starše, da bi tako luštnega dečka sami obvarovali. Zakaj morajo biti otroci na socialnih omrežjih?

Sploh jih ne razumem, da se vlačijo po sodiščih in ne vem kje še vse. Zazreti se je potrebno vase in prevzeti nase tudi del krivde.

Fantek je ob zagotovilih zdravstva rešen životarjenja na aparatih.

Tale izjava je precej samozavestna in vzvišena. Mislim, da vzgoja ni tko enostavna stvar in  sem mnenja, da lahko narediš tudi vse prav ( čeprav dvomim, da je kje kdo, ki naredi vse prav) pa lahko pride moment, ki spremeni vse v narobe. So namreč še drugi faktorji, je karakter otroka, je okolje v katerem živijo, je pritisk vrstnikov…je marsikaj.

Lahko se z otrokom pogovorjaš, mu razložiš vse pasti in nevarnosti življenja, pa se bo našel kater, ki bo naredil vse kontra od tvojih nasvetov.

Lahko otroka izoliraš, mu prepoveš vso sodobno tehnologijo, ga imaš 100% pod kontrolo, lahko ga do 40 vodiš čez cesto po rokco…ampak boš imela invalida…

Skratka, jaz bi rekla splet nesrečnih okoliščin. Niso to lahke stvari, prav tako ne dogajanje, ki je sledilo po nesreči.

Se strinjam. Lahko se zgolj in samo vzgoji posvečaš, lahko ne dovoliš aparatov do otrokovega, kaj pa vem, 15. leta, potem pa se otrok pri 16. letih pridruži kakšni čudni sekti in naredi samomor ali karkoli drugega.

Skratka, najlažje je obsojati. Zadnjega tipa, ki je bil brez greha in popoln, so križali. Si je dobro zapomnit, da se ne bomo imeli za tako popolne, ane avtorica?

Če otroku kupiš telefon, potem mu odpreš vrata v svet virtuale, sem sodi tudi Tiktok in izzivi.

Če otroku ne kupiš telefona, ga potisneš v vlogo zahojenca,  Telefon je dandanes obveza.

Kolikor sem prebrala, se je kar sam obesil. Slaba samopodoba?

Slabo si prebrala.

Če ima kdo take misli, naj pokliče na 041827167

znajo izbrisat vse kar napišeš proti kretenskim samooklicanim medicinskim ekspertom vrste Bill Gates, ne znajo pa izbrisat za mularijo smrtonosnih “izzivov” na netu.

Piše, da se je obesil na obvezo. Ta otrok je bil premakjen!

No daj, nikar se ne napihuj tako močno. Te bo še razneslo. Nekaj osnov o vzgoji si preberi, pa ti bo hitro jasno, da je domače okolje le del vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj otroka. Pri njegovih letih najbolj vpliva nanj okolica ali natančneje vrstniki. In takrat se starši lahko na pol dajo, mu bo bolj pomembno, kaj reče njegov prijatelj, kot kaj reče mama. In ne nabijaj, kako je treba otroka naučiti ignorirati okolico in vztrajati pri svojih načelih za vsako ceno, ker niti odrasli tega še zdaleč nismo tako zelo sposobni in ima okolica na nas velik vpliv. Tako da pričakovati tako mentalno moč od 12 letnika je enostavno smešno. Vsi mi, tudi ti, smo provali marsikaj, za kar je bilo bolje, da starši ne vejo in smo točno vedeli, da ni najbolj pametno. Smo pač imeli srečo in jo odnesli brez posledic. Vsake toliko pa se najde nesrečnež, ki nima te sreče in se konča tragično, pa če so starši zlati in super skrbni. Trenutek šibkosti je dovolj.

Probali smo marsikaj, toliko smo pa le imeli v glavi, da nismo zadavili samih sebe z eno vrvico. Toliko naj bi pa človek že imel pameti pri 12.letih.

Pa še to: družina  ti da najmočnejši pečat in tirnice za življenje.In dejansko je res, da stil vzgoje v otroštvu vpliva na kasnejše življenje.Pa dednost.Saj ne vemo, koliko samomorov je bilo v njegovem bližnjem sorodstvu.Pa kakšna labilna osebnost ali hud perfekcionizem.Pa same petice.In povsod odličnjak.Ničesar od tega ne vemo.Sigurno je bil en vzrok.

Spet tako hvelohlinske in herojsko monovske mame. Vašemu se sigurno to ne bi moglo zgoditi, ker ga imate 24/7 pod kiklo. Lohk je še taka superiorno vzgoja, zakaj otroc pol tok pisarije naredijo? Otroc so firbčni, tekmovalni, pogumni, ker tudi kot nekateri odrasli mislijo, da se jim nič ne more zgoditi. Kje je sedaj tista Trenutek nepazljivosti, ker vam je otrok izpod kikle ušel, z obiskovanjem najbolj prestižnih fakultet, do najbolj superiorne vzgoje, potem se bere pa o pizdarijah. Še odrasli se ujemajo v pasti viruale, otrok bi vas tako moral prekašati? Pa čeprav gre za manj tragične dogodke, kot jih je tud na Mon za prebirati.

Smo ravno zadnjič s kolegi razpravljali kaj je najbolje. V glavnem z 2 letnim sinom sva našla povoženo kačo ob cesti. In sedaj kakšna je najboljša reakcija. Mu poveš da je kača, da je lahko strupena pokažeš katera je itd. in tvegaš, da je bo naslednjič hotel prijeti. Ali je bolje da pokažeš strah, a tvegaš da bo imel zaradi tega strah?

Lahko pa dogodek uporabiš tudi za to, da otroku poveš, kakšna je videti strupena kača, kakšna je videti nestrupena, pa da bo kača, če se bo počutila ogroženo, tudi ugriznila. In mimogrede še navržeš, da so avti veliko nevarnejši od živali, ker precej hitreje in lažje spremenijo živa bitje v pašteto.

In? A misliš, da bo potem to sprejel kot suho zlato? Jaz sem svojemu najstarejšemu 200 x povedala, ko je bil še enoletnik, da je žarnica na svetilki vroča in je ne sme tikat. Vse je razumel, ampak ni pomagalo, hotel je preizkusit. In je. Ko ga je opeklo, je ni več dotikal. Pa najstnikom lahko 100x poveš, da je to in to nespametno, da ni dobro tega in tega počet, jim pokažeš posledice, vse bodo razumeli, ampak šele ko bodo sami dali skozi to zadevo, bodo vedeli.

Ti ali nimaš otrok ali pa so tako vodljivi, da jim enkrat rečeš, pa te takoj ubogajo. Samo da ne vem, ali je to prednost ali slabost. Kaj misliš?

“-misst-“,

ko se otrok ubije(nameren samomor) je vsekaor glavni razlog v družini.

Tukaj pa se je šlo za neumno nesrečo, ki jo je sam povzročil.

Zelo grdo, če obsojate starše. Gre za splet okoliščin, ki pridejo, pa če smo še tako skrbni, pa četudi nismo – le kdo pa je dovolj dober starš?! Ti, avtorica?! Že po pisanju ne, zame žal ne.

Ko sem brala članek sem pa tudi jaz menila, da je prav, da ga odklopijo. Stroka je povedala svoje ugotovitve. Ali pa bi uredili, da ga bodo imeli doma na lastne stroške in skrb. Naj počiva v miru!

takih stvari, kjer moraš zbalansirat, da otroka naučiš, da bo dovolj previden, hkrati pa pazit, da ga pretirano ne prestrašiš, je ogromno….avtomobili, psi in druge živali, neznani ljudje….in konec koncev ena večjih  ki mene kot mamo najstniške hčere čaka: fantje oz moški.

Za @excell

Ti, ki so pri 12h imeli toliko pameti (sreče) so sedaj živi in lahko pišejo, vsi tisti, ki toliko pameti (sreče) pač niso imeli, sedaj tudi pisati o tem ne morejo.

Dejstvo je, da so se otrokom vedno “dogajale” določene zadeve. No, saj se odrastlim tudi. In kdor ima kanček smole, se mu “dogodek” lahko konča tragično. Pri večini le le večen opomin, “kako bi se lahko končalo”.

“Svetnikov”. ki pa vedno naredijo vse prav in se “njim kaj takega pa že ne more zgoditi”, pa v resnici ni. Je le hvalisanje ljudi, ki so doslej “imeli srečo”

Koki

Si siguren, da je vzrok absolutno v družini? Ti povem en primer. Resničen je, nekaj let nazaj se je zgodil v tujini. Dečko star, ne vem 13, 14 let. Učiteljica ga pošlje ven med uro, ker ni bil priden. Mu je dolgcajt, gre na wc in si ga vrže na roko…nevedoč, da en drug dečko tole snema in pozneje pokaže celi šoli. Sledi seveda reakcija (podebavanje) ostalih otrok, ki se zgrne na tamalega. Tamali več ne zmore, se fenta.

Takih in podobnih zgodb (npr bulying) lahko v tujih medijih prebereš (pre)več.

Jaz ne vidim tu nekega silnega vzroka v primarni družini. Je velikokrat vzrok v primarni družini, ampak je velikokrat tudi drugje, največkrat med vrstniki. Žal.

Otroci delajo neumnosti in zato jih je dobro osveščati o tem. Niso krivi starši.

sicer ni moj namen pametovati v tej morbidni temi, ker verjamem, da moraš za preživetje vseh mogočih neumnosti in skušnjav dejansko imeti tudi srečo (le kdo izmed nas ni počel kaj neumnega v mladosti, eni pa tudi v starosti).

Pri slednjem primeru se mi zdi družina ravno tako pomemben dejavnik preprečevanja samomora. Če bi ta fant rasel v zdravi družini, bi za dogodek z drkanjem zaupal staršem, ti bi ukrepali zoper storilce, njega pa tako opolnomočili, da bi vedel, da ni naredil nič posebnega in ga ni treba biti za nič sram. Če pa je rasel v družini, kjer se o tem ne sme pogovarjat, kjer je to nekaj sramotnega…… potem pa pride do take rešitve.