Od mojega poroda je minilo 25 let. Nikoli ne bom pozabila bolečin in mrcvarjenja. Prišla v porodnišnico dopoldne, carski rez ob 1.30 ponoči. Otrok je imel napačno lego, imel je ritko naprej. Prišla sem z rahlimi svojimi popadki, potem sem imela več ur umetne popadke. Babica in zdravnica sta trdili, da tipata glavico, v resnici je bila ritka. Da o tem sploh ne bi kako je bila babica neprijazna in kako me je nadirala, da sem pomehkužena, da ne znam nič potrpet. Pa nisem kričala, ampak samo malo bolj glasno stokala. Ko sva bila z otrokom že napol mrtva so mi naredili carski rez. Sploh ne upam podoživljat vsega kar sem prestajala.

No, pa ni bilo treba drugih forumov brat, ena noseča. Imaš tukaj jasno in glasno potrditev mojega prvega odgovora na to temo.

Vse pametne kot strela. :))

Ok, nisem in ne bom brala zgornjih komentarjev oz. kreganja. Bom samo povedala svojo izkušnjo.

Super nosečnost sem imela, imela sem to srečo, da sem obiskovala telovadbo za nosečnice, kjer smo na koncu vsakič “rodili”. To je bila ena idealna priprava na porod, svetujem vsaki, ki ima možnost. Sicer mi je bilo od začetka smešno kar tako “na suho rodit”. Sem pa tudi jaz, ko sem zagledala dve črtici na testu, premišljevala samo še o tem kako bom rodila. Kako to boli, po eni strani sem močna oseba, vendar imam velikokrat zelo nizek prag bolečine, kar se je izkazalo, da vedno samo paničarim, potem pa sploh ni tako hudo. 9. dni sem bila čez rok, ko so mi svetovali, da bi pa zdaj mogoče pa že bil čas, da bi rodila. V porodno sem šla, ko so mi prešteli 3 cm. Hudiča, kje pa je ostalih 7, sem se skozi spraševala. Ja, našopali so mi umetnih popadkov in v 3 urah sem rodila. Tiste tri ure (ok eno uro) je bilo neznosno, zverinsko je bolelo in sem mislila, da ne bom preživela. Isto sekundo, ko sem otročka dobila v naročje, je bilo VSE pozabljeno. Res vse!!! Kot, da se ne bi zgodilo nič. Danes ne bi spremenila ničesar. “Vedela sem”, da boli, vendar sem želela poskusit roditi tako- “naravno”. Ko so mi sprožili, sem samo hotela, da ne bi bilo CR-ja ali omg vakuma in podobnih stvari.

Še vedno sem mnenja, da je porod ZELO psihična zadeva porodnice in je ravno ta psihična priprava zelo pomembna. In baje največ pripomorejo pri tem strahu tudi besede mamic, ko svojim hčerkam celo življenje govorijo, kako težko so jo rodile. Tako imaš ta strah vcepljen že leta in leta in se ga ne moreš znebiti. Še nobena ni rodila brez bolečin.

Praviš, da sprašuješ, ker ne veš,…?! hm, pomoje je tole vprašanje na koncu tvojega pametovanja le retoričnega značaja,…

Sicer pa ne vem kaj bi rada, sama si se očitno že odločila kakšen porod boš imela in tvoja odločitev je bila pravilna,…ravnotako kot je bila pravilna odločitev žensk, ki so rodile naravno, kljub bolečinam,…Get it? vsak po svoje, smiri živce, hormoni nagajajo!

zato ker ne boli??? da pa je ful nevaren tako za porodnico kot za otroka pa je verjetno nepomebno?

se popolnoma strinjam.

Ker je v tej temi nanizanih ogromno neresnic v zvezi z EA, sem vam skopirala le enega (od številnih) odgovorov mag. Pušenjaka – da bo tudi malo strokovnosti v debati.

“Med najvarnejše analgezije prav gotovo spada prav epiduralna analgezija, čepre tudi z intravenoznim dajanjem narkotikov nimam slabih izkušenj. Epiduralna analgezija nima nobenega neposrednega učinka na plod, ker anestetik praviloma ne pride v kri nosečnice temveč ostane v bližini hrbtenjačnih živcev, kjer deluje nekaj ur in živce “omrtvi”. Na plod lahko deluje posredno ne kot snov temveč preko učinka na nosečnico tako, da včasih oslabi delovanje prečnoprogastih mišic, ki so potrebne ob koncu poroda, tako da je včasih zato potrebno zaključno fazo poroda izvesti s pomočjo vakuuma ali klešč. To pa za plod, ki je sicer zdrav, ne predstavlja nobene dodatne nevarnosti, seveda v rokah izkušenega porodničarja. “

Koliko odgovorov se je nabralo, ko me ni bilo.

Hvala vsem puncam za spodbudne odgovore. Verjetno imate res najbolj prav tiste, ki mi pišete, naj čim manj berem. Me ni bilo nič strah, dokler včeraj nisem videla dveh tem o groznih bolečinah in sem brala in brala in me je kar panika prijela. Drugače sem imela v življenju kar nekaj zdravstvenih težav, dala skozi kar nekaj operacij, vse prenesla in se nisem prav veliko bala, mogoče zato, ker je bilo tam vse odvisno od zdravnikov, tukaj pa vem, da bo od mene.

Na koncu si vedno rečem, je prišel noter, bo šel tudi ven.

Na to moram pa prav posebej odgovorit.

Imaš prav in nimaš prav. Vsaj po moji teoriji. Jaz sem vedno proti temu, da se blaži bolečina, za katero ne vemo, kaj pomeni, ker bolečina nas dejansko opozarja na to, da je s telesom nekaj narobe in vedno kritiziram ljudi, ki jih nekaj boli, se filajo z zdravili, ne grejo pa do zdravnika in ne poiščejo vzroka. Če pa ti veš, zakaj te boli, veš, da bolečina ne pomeni, da je nekaj narobe, zakaj je ne bi blažila? Na primer, imaš vsak mesec tako močne menstrualne krče, da si zelena v obraz, ne moreš stati na nogah, kaj, se delaš junakinjo in to prenašaš vsak mesec ali si te bolečine ublažiš, da lahko funkcioniraš? Jaz sem se odločila za slednjo možnost in ne za prvo, po kateri sem bila vsak mesec en dan v meseci povsem neuporabna tako zase kot za vse drugo.

rodila. Vsakič brez protibolečinskih sredstev in hitro. Nihče ti ne more povedati kako bo. Pri meni je šlo hitro.
Najboljši nasveti – ne troši moči za kričanje; poslušaj kaj ti govori babca in čeprav te boli tisti moment, se potrudi in jo ubogaj; bodi zelo osredotočena na svoje telo- velikokrat, ker popadek zaboli še sama stisneš mišice, kar poveča bolečino poskušaj biti pozorna na to in se zavestno odstisnit/sprostit mišice nad katerimi imaš nadzor; če le gre naj bo oče otroka s tabo-meni je to zelo pomagalo.
Kar se EA tiče zame je strah pred tem, da mi nekdo nekaj zabode v hrbtenico pretehtal strah pred porodom.
Drži se, moči imaš več kot se ti zdajle zdi.

Evo, naj jaz tebi pomirim en drugi stran, pred EA, če jo boš kdaj rabila, pa ne za porod. Meni so zapičili injekcijo in sploh nisem čutila. Je pa res, da mi EA ni prijela, so mi hoteli eno operacijo delati pod EA, ni prijelo in so mi potem morali delati pod splošno anestezijo, ampak pik pa ni bolel nič.

Pozdrav,
Vse mogoče bolečine danes znajo blažijo, prava čuda delajo v medicini, porod pa mora bolet in če se tega bojiš, si mevža. Jaz povem po pravici, da bi se operacije manj bala kot poroda, ker za operacijo vem, da poskrbijo, da te ne boli, ti non stop ponujajo tablete proti bolečinam, čim malo zacviliš, ti jih ponujajo, čeprav rečeš ne, ti jih ponujajo, da te ja ne bi bolelo, a porod pa mora bolet. Res, zakaj mora?

Dva poroda, niti dve nosečnosti ne potekata enako. Ne obremenjuj se s tem kako te bo bolelo. (pregovor pravi: zakaj bi se za nekaj sekirali in bali, ko bo ta stvar prišla jo bomo na najboljši način rešili). Razmišljaj raje o tem, da smo ženske, ki smo to že “opravile”, pač “opravile”. Zavedaj pa se tudi tega, da pri rojevanju ne trpiš samo ti in ne boli samo tebe, pač pa tudi trpi tvoje malo in krhko bitjece, ki ga nosiš pod srcem vso nosečnost in se usredotoči nanj, pomisli nanjga in s tem boš pomagala tudi sebi. Zavedaj pa se, da to “malo in krhko bitjece že na porodu pokaže, da je pravi BOREC”. Zato pa smo mamice, da se za te naše VELIKE MALE BORCE BORIMO BREZPOGOJNO.

Evo, naj jaz tebi pomirim en drugi stran, pred EA, če jo boš kdaj rabila, pa ne za porod. Meni so zapičili injekcijo in sploh nisem čutila. Je pa res, da mi EA ni prijela, so mi hoteli eno operacijo delati pod EA, ni prijelo in so mi potem morali delati pod splošno anestezijo, ampak pik pa ni bolel nič.[/quote]
mislim, da ni finta v bolečini, ampak v rizikih, povezanih z EA. ena od komplikacij EA je tudi trajna ohromelost, sicer majhna, ampak obstaja….

Neka zdravnica je pred nekaj leti v bolnici rekla: Človek ima vso pravico, da ga NE boli. Zato so tudi pomagala.
Jaz vem, da bi naredila vse, da me ne bi bolelo pri porodu. Pred 40. leti ni bilo nič, kar bi omililo porodno bolečino. Porajale smo po 15, 20 ur in obupno trpele. Če smo vmes podzavestno vpile, smo bile ozmerjane. Še danes sem jezna na krivico, ki smo jih bile deležne ob teh “naravnih” porodih. Trpele in bile zmerjane. – Tudi tisto, da ko dobiš otroka v naročje in takoj pozabiš na bolečine ni bilo res. Jaz se še danes spomnim bolečin, čisto natančno. Pa sem bila blazno srečna, ko sem otroka držala v rokah.
Zato avtorica – poskrbi, da te ne bo bolelo. Imaš vso pravico. “Junakinje” so preživete.

Moje nestrokovno mnenje:

Porod res mora bolet, ker te ne morejo tolko zafiksat kot bi ti želela, saj lahko s tem škodiš otroku.
Vzami epiduralno in je problem rešen.
Vsaka operacija – najbrž misliš carski rez je rizična zate. Poleg tega je celjenje pooperativne rane dolgotrajno, brala sem da se še 3 mesece ne smeš ukvarjat s športom, zastane ti dojenje… To so vse razlogi, da je za tvoje telo boljši naravni porod.

Moja izkušnja pa je taka: Porod me sploh ni bolel!!!! Dobila sem samo 1/4 neke protibolečinske injekcije, nekje po 2- 3 urah. Pred tem nisem dobila nič! Ni bilo treba. Po tej injekciji se mi je vrtelo, imela sem suha usta, nisem se mogla več skoncentrirat na dogajanje okrog sebe,…

Pomembno je, da popadke (imela sem umetne) predihaš. To zelo, zelo pomaga.
na lestvici bolečine od 1 – 10 bi porod ocenila s številko 5, migrenski glavobol pa recimo s 7.

nisem brala vsega. odgovarjam na prvi post.

v lj se da bolnicam smejalni plin. ea je možna, vendar le v času, ko je v službi kak anesteziolog. večina otrok se rodi ponoči. toooorej…

OTROK SE NE NAPIJE VODE, lje si slišala to neumnost? da otrok požira vodo je čisto NORMALNO in prisotno pri vsakem otroku! da otrok po porodu bruha, gotovo ni vzrok požiranje vode. ne vem kdo takšne govori okoli…o kakšni zastrupitvi pa govoriš? zastruptvi s čim? če imaš v mislih zlatenico, je to nekaj čisto običajneg. otrokova jetra so ob rojstvu še pogosto pač nezrela.

ne čakajo vedno, da se bo otrok rodil vaginalno. VES ČAS SE SPREMLJA OTROKOV SRČNI UTRIP.ČE SE POJAVIJO TEŽAVE PRI OTROKOVEM UTRIPU SE BO ŠLO v vemo kaj. dokler otrok ni ogrožen in če ima mama res izrazito željo roditi vaginalno, se upošteva njeno željo. razen če to seveda ni nevarno za mamo.in ne, tudi se ne čaka na izčrpanost matere. je pa treba vedeti, da je tudi carski rez zelo velik poseg v telo, v maternico, ki ob brazgotinjenju lahko še kako vpliva na bodoče nosečnosti.
mislm, kokoši, če pa ne bi upoštevali želja mam bi pa potem tukaj kokodajsale, da ste želele naraven porod, pa ga niste imele. IN SPET vam ne bi bilo prav.

nikoli vam ni prav…

koliko časa kdo rojeva je pa tako – pri vsaki malo drugače. sama se spomnim poroda, ko je babica komaj prijela otroka, saj je ta skoraj, hm, skočil ven. spet nekatere druge jočejo, kričijo…otrok se včasih tudi kam zatakne..odvisno kakšen je namreč njegov položal…

veliko je dejavnikov. zato le čevlje sodi naj kopitar. baba čula baba rekla pa jemljite ZA REZERVO.

slabo prenašam bolečino, ampak rodila sem pač brez EA, ker se je bojim. prvi porod je bil grozno boleč, v drugem pa bi si skoraj upala rečt, da sem na en čuden način uživala v bolečini. sej vem, da se čudno sliši, ampak je res. sicer pa smo ljudje nove dobe narejeni tako, da iščemo bližnjice..do denarja, do sreče, do ljubezni…bližnjic pa v življenju ni, zato se svet narobe vrti:( želim ti hiter porod in zdravega otročka!!

Dvakrat rodila in še vedno grem raje rodit, kot k zobarju:).
Prvič so porod sprožili (medicinski razlogi), samo umetni (močni) popadki, nič naravnih, porod od prihoda v porodno do poroda slabe 6 ur.
Drugič šla na CTG z rahlimi krči, rodila 1,5 ure po CTG-ju, na porodno mizo prišla odprta 7 cm. Naravni, zelo močni popadki (po predrtju), prej pa samo kot menstrualni krči.
Seveda je bolelo. Prvič so mi še malo pomagali s protibolečinsko, drugič pa ni bilo časa.
Vsem, ki so pred porodom, svetujem, da naj ne poslušajo takšnih in drugačnih porodnih zgodb, ker en porod ni enak drugemu, poleg tega je dojemanje bolečine popolnoma subjektivno. Nekoga bo nekaj bolelo za umret, drugega pa ne. Meni je vsekakor poleg dobrih babic pomagala moževa prisotnost in pomoč ter psihična priprava. Prvič, ko smo imeli več časa, smo se med popadki tudi hecali, drugič pa so več časa porabili, da so me prepričali, da bom že rodila:).
Ko pa boste k sebi stisnile malo štručko, boste ugotovile, da se je vse trpljenje izplačalo.

Lahko si še tako pameten, ampak dejstvo je, da nikoli, ampak zares nikoli ne veš,kaj te čaka.ALi lahki porod ali težak. Ali bodo bolečine hude ali ne. Lahko je nekomu srati o naravnem porodu, če nima izkušenje hudega poroda. Torej ne bodite pametne,če ne veste kako se nekdo počuti v dani situaciji.
Če imaš občutek, da boš zdaj zdaj umrl od bolečin, da hiperventiliraš, klinc, si res eno budalo,da ne bi nič vzel. Sem pa imela tudi porod,ko še predihavat nisem ornk začela,je bil otrok že rojen. Pa ni to bil zadnji, ampak drugi porod.

Šeenkrat, ne bodite prej pametne,preden ne držite otroka v naročju! Zares nikoli ne veste,kaj vas čaka!

Prvič sem bila ogrooomna nosečnica. Nisem videla niti svojih lastnih gležnjev, ker je bil trebuh tako velik. Otroke je bil en teden prenošen, zato sem hodila v porodnišnico na CTG. Tam so me sestre in babice prav pomilujoče gledale in komentirale: ˝Uboga mama, ta otrok bo ogromen, ne bi bila rada na vašem mestu.˝ Moja mama je brata rojevala 2 dni, rodil se je z apgar oceno 3, bil oživljan, 3 dni v intenzivni negi, mami ga sploh niso pokazali, ker so mislili, da bo umrl. Teta je rodila v Ljubljani, porod je trajal 3 dni, pri porodu je en otrok umrl, med porodom je padla v komo, drugi otrok se je rodil s carskim rezom, teta se je iz kome rodila po enem tednu. Ko se je približeval moj porod, me je bilo straaaaah.

Rodila sem v 35, urah, boleti je začelo slabi 2 uri pred rojstvom otroka. Zaključna faza poroda je trajala več kot pol ure, ker se je otrok zagozdil. Babica se mi je legla na trebuh in to je bil dejansko najbolj boleč del. Ne popadki, ne iztiskanje otroka, ne rezanje presredka, ne šivanje, ampak tisto, ko se je babica vlegla name, pritisk na trebuh. Otrok je imel 4300 g, veliko glavico. Med porodom me mi je zlomila simfiza in več kot pol leta po porodu nisem mogla normalno hoditi. To je bolelo vsaj 3x bolj od poroda. Spraviti se z postelje, hoditi po gladkih tleh. Daleč hujše od poroda.

Drugič sem rodila v 1,5 ure. Popolnoma naravno, mož je moral iti iskati babico, ki je na vhodu v mojo porodno sobo prebledela in poletela k meni, da je ravno ujela otrokovo glavico. Otrok je bil spet težek 4 kg, utrujenosti po porodu nobene, bolečino ob popadkih sem čutila samo zadnjih 30 minut, ostalo je bilo črvičenje, podobno kot ob črevesni virozi. Med popadki sem si lahko mirno odpočila.

Tretjič je porod trajal skoraj 3 dni. Baje. Tako so mi povedali, ko je bilo vsega konec. Spet je bil otrok prenošen in sem hodila na CTG. Tam so zaznali resne popadke, ki pa so se po dveh urah ustavili, čeprav sem bila že 4 cm odprta. Povedala sem jim, da imam takšne popadke že 3 dni, zato so me takoj poslali v porodno sobo in predrli plodovne mehurje. Ker se po pol ure še vedno ni nič premaknilo, so mi dali infuzijo z oksitocinom za sprožitev umetnih popadkov. Otrok se je potem rodil v POL ure po tistem, ko so mi dali zdravilo. 20 minut je bilo pestro, bolelo je, ampak niti pol toliko kot kak migrenski glavobol. Bolj kot bolečine se spomnim tega, da so mi bili tisti krči nadležni. Ko je bilo konec, sem imela toliko energije, da bi brez problema vstala in odkorakala peš domov. Ker je bila moja maternica po treh porodih očitno že nekoliko izmučena in lena, sem dobivala kapljice za krčenje maternice. Mene je po tistih kapljicah bolj bolelo kot med samim porodom.

Meni se porod ne zdi nič kaj posebej boleča izkušnja. Ko sem bila najstnica, sem imela menstruacije, ki so bile veliko bolj boleče. Vsakič, ko me zagrabi migrena, bolj boli.Zobobol ob vnetih dlesnih je hujši od porodne bolečine. Bolečina v grlu ob angini je hujša bolečina. Ko me zagrabi bolečina v križu in nisem sposobna vstati iz postelje, je to desetkrat močnejša bolečina. Od nobenega poroda se ne spomnim bolečine. Očitno je zelo res to, da je telo narejeno tako, da blokira večino bolečine in še posebej kasneje blokira spomin na bolečino.

Nobene potrebe ni, da bi se bilo treba vnaprej bati poroda zaradi bolečine. Je pa prav presenetljivo, kaj tvoje telo počne v tistih nekaj minutah, ko iztiska otroka. Takrat dejansko nimaš popolnoma nobenega nadzora nad svojim telesom. Ampak takrat ne čutiš bolečine, to je samo neobvladljiv, neboleč, energijsko potraten in utrujajoč krč. Zato na filmih ženske med porodom kričijo in sopihajo, ne zaradi bolečin.

če bi porod res tako grozno bolel, nobena ženska ne bi imela več kot enega otroka.

sem rodila pač v porodnišnici, mela sm masko in nakonc sm neki dobila v žilo. moja mami je babica, vem, da mi hoče najbolje in mi je takoj, ko sva se o porodu pogovarjali, močno odsvetovala EA. mislim, da je treba razmišljat po zdravi pameti. kot je napisala ena zgorej, če bi tuk bolel, da ni za zdržat, pol nobena ne bi šla več rodit. sej ne rečem, so primeri, ko je EA upravičena, sicer je pa to samo še ena od pogrutavščin nove dobe. zakaj bi bolelo, če ni treba? zato, ker je porod posebno doživetje, neponovljivo, nepozabno, čudovito. ja, boli, ampak to niso neke take bolečine, da jih normalna, zdrava oseba ne bi prenesla (če je porod seveda normalen). prav tako se pa ne bi šla naravnega poroda doma, ker je porod pač nepredvidljiv in ne bi glih izzivala usode. jest vsaki priporočim BREZ EA, madoniš, kdaj smo take mevže ratale???

ne pretiravaj…sama sem obakrat rojevala okoli 12 ur in to je bila res dolga doba…od tega je ene 4 ure res hudo…ampak to mine, navadiš se na bolečino, ko pa dobiš svojo štručko v naročje pa pozabiš na vse… saj ti ni treba trpeti bolečin, dans pa res ne, ko imaš toliko možnosti…sam ne pretiravaj o nekih 20 ur rojevanja v bolečini, kar ni res…na koncu je najhuje, ko glavica hiti skozi nožnico, pa to mine na en, dva tri…torej kje imaš ti 20 ur rojevanja v bolečinah…

zakaj moraš roditi prisebna…zato, da pomagaš…da pritiskaš…ti si glavna…čim bi ti dali karkoli, če ti dajo…potem ti ne sodeluješ več…in je odvisno od njih…če bi dons rodila še enkrat, ne bi nič spremenila, želela bi rodit sama, brez sredstev, ki te zadanejo ali še kako huje škodujejo…hvala lepa za epiduralno…ko sem lahko hroma…ne skrbi…vse bo okej in takoj pozabljeno, ko boš imela ob sebi otročka…samo da bo zdravo!

Draga ‘ena noseča’,
začela sem brati komentarje, pa sem nekje na sredini prenehala. Mogoče je že katera kaj podobnega napisala…

Verjamem, da te skrbi, kako bo. Katere pa ne. Vsaka ima pravico, da se odloči, kako bi/bo rodila (mogoče okoliščine preprečijo željo).

Jaz sem pred porodom prebirala forume (z določeno distanco, seveda), brala strokovne članke na netu in še kje in se odločila za EA. Partner me je pri tem podprl, svakinja, ki je izkušen kirurg, pa še bolj. Sploh nisem razmišljala o možnih zapletih, saj se ti lahko zgodijo ne glede na to, ali imaš EA ali kaj drugega ali pač nič.

Moja izkušnja je bila čudovita. Potem, ko mi je odtekla voda in sem imela že kar močne svoje popadke, se pa nisem nič odpirala, sem dobila EA. Ocena bolečine? Pred tem 7 (na lestvici od 7 do 10), po tem pa tam okoli 1 do 2. Neprimerljivo. Meni osebno se zdi, da bi sicer 12-urno mučenje (toliko je trajal porod) imelo precej slabši vpliv na otroka kot pa sama EA (ki ga glede na študije tudi nima). Poleg tega so mi lahko dali ogromno umetnih popadkov – brez njih se verjetno niti odprla ne bi (je šlo zelooo počasi kljub temu), pa babica mi je raztegovala maternični vrat precej na ‘trdo’ – tega tudi ne bi počela, če ne bi imela EA, ker baje noro boli. Je pa zelo koristno.

Sam porod je bil čisto ‘šolski’ – tako je rekla ginekologinja. Bilo je hitro, sodelovala sem super – ker sem bila spočita, seveda. Bolečina namreč človeka zelo hitro izmuči. Nič strgana, nič šivana. Mala je bila super. Nobenih posledic EA. Razen pozitivnih, seveda Na obeh.

Razvajenka? Glede na to, kaj sem vse dala skozi, da sem prišla do moje punčke, mislim, da to nisem. Se pa niti ne oziram na druge. Vsaka naj dela tako, kot ji paše. Jaz si za drugi porod želim kopijo prvega – še eno res lepo izkušnjo, brez travm in izjav, da si ga želim čim hitreje pozabiti. To namreč pogosto slišim od kolegic, ki izbirajo ‘naravni’ porod.

Če imaš kakšno vprašanje v zvezi z EA, mi pa pošlji osebno sporočilo.