Zakaj moški ne marajo samostojnih žensk
Problem je v napačni percepciji sveta (zivljenja). Tu teče debata iz aspekta potrošniškega udobja. Ga ne šimfam. Zgolj usmerjam pozornost. Svet je pa krut. Vse okoli nas je tu zato, da nas poškoduje ali ubije. Od komarjev, klopov, ceste onkraj našega dvorišča, trnja, šmarnice, kače, medveda,… udobje, ki ga zivimo, nam daje utvaro, da temu ni tako. Do npr. prve poplave, … takrat se kdo za trenutek zave, kako pomemben je odnos s tistim zoprnim sosedom. Na mikro ravni ni treba naravne nesreče. Je dovolj izzivov vsakdana, ki jih lazje zmoremo v dvoje,…
[/quote]
Se strinjam, a razloži to nekomu, ki tega noče dojet in potem z njim funkcioniraj v zakonu.
Ne gre, žal.
Bi morala bit ta poplava, kakšna bomba past, da bi morda dojel in začel sodelovat.
Do takrat pa..čas teče..in življenje je eno samo..
Ne vem kako drugi izbirate partnerje, očitno vsi po nekih kriterijih, kaj izpolnjuje in kaj ne, naredi se swot analiza ipd in potem se sparčkate.
Jaz sem to v svoji mladosti počel na bplj normalen način. Okoli sem.hodil z odprtimi očmi, če mi je kje kakšna padla v oko, sem se poskušal spoznat, če je zadeva zalaufala, mi je bilo z njo lepo, prijetno, sem se nato zaljubil, je bilo to to. Tako sem našel svojo sedanjo ženo….začuda sva se zaljubila, po današnjih kriterijih spregledala kup postavk pomembnih za ujemanje itd….skupaj sva rasla, se dopolnjevala, si pomagala, še vedno sva skupaj srečna.
Sam nisem pri takem spoznavanju niti enkrat pri nobeni pomislil, kakšno šolo ima, ali je to kompatibilno z mano in podobna sranja….
Ni tako zelo jasno. Je odsotnost otrok tudi (podzavestni) sprožilec, ali zgolj olajševalna okoliščena z aspekta ločitve? Oz. drugače: v čem je smisel življenja brez oplajanja?
[/quote]
Čisto filozofsko gledano je smisel življenja v življenju le tega.
Kakšni so pa razlogi, ki si jih kdo izmisli, da živi to življenje so pa sila različni. Tebi je recimo smisel v oplojevanju… meni pa v … glej moj podpis. :-))))
Popolnoma neprimeren komentar. Skrbeti za naraščaj ne pomeni zgolj pestovanja in vozičkanja. Seveda je babica skrbela za “vrt” (ki je bil v tistih časih za eno solidno njivo, saj je na njem rasla vsa ozimnica). Tudi molža je bila v njeni domeni in nadaljnje fermentiranje. Kuhanje. Pospravljanje. Ozimnica. In seveda otroci. Ki so pri petih, šestih bili na ravni današnjih dvanajstletnikov (po participaciji). In lepo opravljali svojim sposobnostim primerne dolžnosti. Od pestovanja, pletja, lupljenja krompirja, priprave drv,… Deda je opravljal težaška dela. Ta so bila ženskam (vsaj v Posavini, kulturološko) bolj ali manj prihranjena. Njiva, plug, gozd, mlin,… to je bilo v moški domeni. Vedno se rad spomnim prizora, ko sem kot mlad fantič sedel pri dedu, ki je kadil fajfo in občudoval njivo iz verande. Ne spomnim se točno, kako je naneslo, nekaj je beseda tekla o neurju, ki bi lahko uničilo pridelek. Njegove besede so bile (po spominu): ˙i´”Kad mi je u životu najteže, sednem ovde i gledam sve ovo. I tad, kao da zna, sedne kraj mene moja Sofija i prihvati me za ruku. Tada, dete moje, uvek iznova shvatim, da ima boga.” Takega spoštovanja in ljubezni, kot sta ga živela deka i baka, o tem more večina tukaj, na veliko žalost, zgolj sanjati.
[/quote]
No, tole je bilo potrebno slišati.
Sicer si se pa že v enem svojih prejšnjih postov sam sebe demantiral.
Če bi bilo res tako, kot si v prejšnjem dejal, da je ženska le za rojevanje in vzgojo, šporget, bi bilo popolnoma nepomembno ali sploh ima neko figuro, lase, oči, dolge noge in roke, še manj glavo, ker bi jo pri tvojem prvotnem mnenju prej oviralo kot koristilo.
Zadoščala bi le vagina, široki boki in dojke, točno taka, kot so kipci boginj plodnosti. V bistvu roboti.
V naših hribih bi naši moški !epo pocrkali brez spodobnih žensk, pa ne mislim slabšalno. Prej trdno stoječe na zemlji. Ti možje so bili večino zim odsotni in vsa dela so bila na plečih žensk. Med vojnami tudi več let zapored.
Naše babice so bile v starosti zaradi zgaranosti skoraj nepokretne.
Takrat se je tidibizkristalizirala ta medsebojna privrženost. Dedi je skrbel zanjo do smrti, babica pa ni prenesla, da je odšel pred njo, pohitela je tri mesece za njim.
Zato, ne more nihče ukazovati ženski, da naj zataji svojo perut in sanje, ki so ji bile dane že z vsemi prednicami. Naša ženska je cvet posebej skrbno izbranih semen, preko tisoče let.
Gledam prijateljico, ki ji je mož umrl, ko sta bila še oba pod 40, otroci še majhni.
Kako je preživela in vzgojila otroke?
Finančno zmogla vse pufe, sama? Jih je. Na kratko.
Čisto filozofsko gledano je smisel življenja v življenju le tega.
Kakšni so pa razlogi, ki si jih kdo izmisli, da živi to življenje so pa sila različni. Tebi je recimo smisel v oplojevanju… meni pa v … glej moj podpis. :-))))
[/quote]
Sem se ze popeavil, ker se mi je zdelo, da ne bo vsem jasen kontekst vprašanja.
No, tole je bilo potrebno slišati.
Sicer si se pa že v enem svojih prejšnjih postov sam sebe demantiral.
Če bi bilo res tako, kot si v prejšnjem dejal, da je ženska le za rojevanje in vzgojo, šporget, bi bilo popolnoma nepomembno ali sploh ima neko figuro, lase, oči, dolge noge in roke, še manj glavo, ker bi jo pri tvojem prvotnem mnenju prej oviralo kot koristilo.
Zadoščala bi le vagina, široki boki in dojke, točno taka, kot so kipci boginj plodnosti. V bistvu roboti.
V naših hribih bi naši moški !epo pocrkali brez spodobnih žensk, pa ne mislim slabšalno. Prej trdno stoječe na zemlji. Ti možje so bili večino zim odsotni in vsa dela so bila na plečih žensk. Med vojnami tudi več let zapored.
Naše babice so bile v starosti zaradi zgaranosti skoraj nepokretne.
Takrat se je tidibizkristalizirala ta medsebojna privrženost. Dedi je skrbel zanjo do smrti, babica pa ni prenesla, da je odšel pred njo, pohitela je tri mesece za njim.
Zato, ne more nihče ukazovati ženski, da naj zataji svojo perut in sanje, ki so ji bile dane že z vsemi prednicami. Naša ženska je cvet posebej skrbno izbranih semen, preko tisoče let.
Gledam prijateljico, ki ji je mož umrl, ko sta bila še oba pod 40, otroci še majhni.
Kako je preživela in vzgojila otroke?
Finančno zmogla vse pufe, sama? Jih je. Na kratko.
[/quote]
Tokrat priznam, da ne razberem poante. Odgovarjam zgolj, da dam vedeti, da ne ignoriram.
Sem se ze popeavil, ker se mi je zdelo, da ne bo vsem jasen kontekst vprašanja.
[/quote]
Tudi v partnerstvu kolega… ali drugače povedano… partnerka dobra prijateljica, biti njen partner in ljubimec dobra “služba”, skupaj kaj dobrega pojesti in spiti, imeti poleg nje dober in miren spanec… vse skupaj pa začinjeno še z dobrim… :-)))
Ti lahko zivis kakor zelis, vso pravico imas. Ce ti je tako vsec, lepo. Sam da si sama srecna in zadovoljna.
Samo ne razumem za kaj neki bi ti bil kdo fous? Mislis da so ti mamice fous?
Ce bi ti bila resnicno zadovoljna s svojim zivljenjem, te dojece mamice in froci cisto nic ne bi motili. To je njihovo zivljenje, njihova izbira. Ce zelis da nekdo spostuje tvoje odlocitve, potem daj ti tudi njihove. Vsak ima pravico biti in ziveti na tem planetu, tudi v starih hlacas, debel in presvican. Tudi ti imas pravico biti srecna. Ponizevat ostale in sebe povzdigovati pa kaze, da prav nic nisi srecna in zadovoljna sama s seboj.
Tokrat priznam, da ne razberem poante. Odgovarjam zgolj, da dam vedeti, da ne ignoriram.
[/quote]
Pod prvim citatom si preberi svoje pisanje, lastno trditev.
Kjer pa kasneje sam sebe negiraš, pa je nekje na naslednjih straneh.
Ja, verjamem, da te bega, pa, saj si večkrat sam sebi kontradiktoren.
Enkrat sanjaš o malih deklicah, drugič o fatalkah, danes trdiš, da bi fatalko postavil za šporget…
Živiš v dveh vzporednih svetovih in tvoja žena verjetno ve, da rabiš prizemljitev.
Dobro, da jo imaš in da te sprejema takega kot si. Nič narobe, edino za javnost je tako pisanje bolj za romanopisce. Pa spiši kakšnega, daj vzporedni dimenziji prosto pot. Dobra samoterapija.
Pod prvim citatom si preberi svoje pisanje, lastno trditev.
Kjer pa kasneje sam sebe negiraš, pa je nekje na naslednjih straneh.
Ja, verjamem, da te bega, pa, saj si večkrat sam sebi kontradiktoren.
Enkrat sanjaš o malih deklicah, drugič o fatalkah, danes trdiš, da bi fatalko postavil za šporget…
Živiš v dveh vzporednih svetovih in tvoja žena verjetno ve, da rabiš prizemljitev.
Dobro, da jo imaš in da te sprejema takega kot si. Nič narobe, edino za javnost je tako pisanje bolj za romanopisce. Pa spiši kakšnega, daj vzporedni dimenziji prosto pot. Dobra samoterapija.
[/quote]
Ok. Priznam, da mi še vedno ni nič jasno. Ni problema. Se pač ne razmeva. Se zgodi.
Opisujes SAMOSVOJO zenska, ki je morebiti tudi samostojna. Materinstvo, itd po moje nima veze z zenstvenostjo. Niti ima veze z izobrazbo, delom, statusom, itd. Res pa, da je visoka korelacija med raznimi lastnostmi in zoprnjaco ali nasprotno feminilno zensko. Zenstvenost je bolj stvar karakterja, ipd. Samosvoja zenska pac ni feminilna. Ni pa zato se zoprnjaca. Ni pa za vec kot obcasnistvo s podobnih tipom, npr. deloholikom, ki mu je okay, da se dobita 2x mesecno.
Mene pa zelooo resno zanima, zakaj frizerka ne bi mogla biti samostojna ženska. Vedno se mi je namreč zdelo, da je samostojnost stvar človekove narave+vzgoje+odločitve, ne pa poklica.
Samostojen je lahko vsak, ce dovolj podeduje, lol.
Samostojen je lahko vsak, ce dovolj podeduje, lol.
[/quote]
Hočeš povedati, da reveži (z malo denarja) niso samostojni???? Po mojem mnenju so lahko ali pa ne. Odvisno od marsičesa, ne le od količine materialnih sredstev. Pa koneckoncev že iskanje službe za preživetje (pa čeprav tiste za minimalno plačo) je znak samostojnosti ali pa vsaj težnje po samostojnosti.
Seveda je lahko. Cist pravilno se ti zdi. In tudi so.
Ko ljudje zelijo biti nekaj vec, potem se radi povzdignejo nad frizerko ali prodajalko. Pozabijo pa se primerjat z direktorico ali predsednico.
Splosna razgledanost pac.
Tudi v partnerstvu kolega… ali drugače povedano… partnerka dobra prijateljica, biti njen partner in ljubimec dobra “služba”, skupaj kaj dobrega pojesti in spiti, imeti poleg nje dober in miren spanec… vse skupaj pa začinjeno še z dobrim… :-)))
[/quote]
Good luck? :-)))
—-
Hja. Imaš prav, da otroci niso edini smisel. Tega nisem v bistvu niti trdil. A če razmišljam naprej… to, kar si zapisal, še vedno ne ovrze moje predpostavke.
Nekako navajaš zgolj konzumiranje zveze. Kar je po moje veliko manj čvrsta vez, kakor oplajanje v zvezi. Ni nujno, da šibka vez razpade. A če pride do močnega pretresa, razpade prej.
Ničesar (še) nisva ne potrdila, ne ovrgla. Lahko zgolj razmišljava dalje. Si dal zanimiv primer, ki mi daje dodatno širino. Hvala.
Hočeš povedati, da reveži (z malo denarja) niso samostojni???? Po mojem mnenju so lahko ali pa ne. Odvisno od marsičesa, ne le od količine materialnih sredstev. Pa koneckoncev že iskanje službe za preživetje (pa čeprav tiste za minimalno plačo) je znak samostojnosti ali pa vsaj težnje po samostojnosti.
[/quote]
Uf. Tokrat bom pa pritegnil še jaz: en coganček tam z dolenjske je bolj samostojen od vseh nas tu, z Melijinim in Racmanovim bogatim dedičem na čelu.
Samostojnost se lahko zelo razlicno interpretira. Za nekoga je to popolna samoosrba. Za drugega sluzba z dovolj veliko placo, da lahko prezivi iz meseca v mesec. Za tretjega kampiranje v otroski sobici pri 40ih. V bistvu pa smo vsi na tak ali drugacen nacin od necesa odvisni. Eni od delodajalca in/ali vira dohodka. Drugi od vremena. Tretji od pomoci starsev ali drzave.
Podpis pod tole!
Samostojen tudi pomeni, da ne potrebuješ partnerja.
Samo da – če nekdo reče, da je moški samostojen, je to dobro, če je pa ženska, je pa slabo?
Hb nove generacije ne mislijo več tako. Današnji mladeniči bi pobegnili v hosto od groze, ko bi se kakšna krhka ženskica pripopala na njih in zahtevala, da on skrbi zanjo. Da ona bo rojevala in kuhala, on naj pa skrbi cokenpok za vse ostalo. Bi mislili, da se heca.
Se torej lahko združita dva samostojna človeka, ki drug drugega ne potrebujeta za obstoj?
Zakaj za boga milega pa ne?
Filozof je kralj in kralj je filozof pravijo. Delavec je kralj in kralj je delavec, ženske so kralji in kralji so ženske,….
Kje so delavci? :————————————————————————————–)
Good luck? :-)))
—-
Hja. Imaš prav, da otroci niso edini smisel. Tega nisem v bistvu niti trdil. A če razmišljam naprej… to, kar si zapisal, še vedno ne ovrze moje predpostavke.
Nekako navajaš zgolj konzumiranje zveze. Kar je po moje veliko manj čvrsta vez, kakor oplajanje v zvezi. Ni nujno, da šibka vez razpade. A če pride do močnega pretresa, razpade prej.
Ničesar (še) nisva ne potrdila, ne ovrgla. Lahko zgolj razmišljava dalje. Si dal zanimiv primer, ki mi daje dodatno širino. Hvala.
[/quote]
V bistvu sploh ni šlo za to, da bi kaj ovrgla ali potrdila. Gre za to, da imava različen pogled na smisel življenja, veze…
Kaj je prav? Zate tisto, kar misliš ti. Zame tisto, kar mislim jaz. :-)))
Forum je zaprt za komentiranje.