Ne samo ti amapk kar za vse ženske to velja, da jim je šala mala najti tipa, če vsaj kolikor toliko psihofizično delujejo zdrave, samo, če se odločijo, da si ga najdejo. Jst vedno rečem nekaj, vsaka ženska, če hoče si po kratkem postopku najde tipa.
Primer, se ločita moški in ženska iz dolgotrajne zveze. Oba odločena, da si najdeta primernega novega partnerja čim prej, padejo stave na čas, kdo si prej najde partnerja. Za žensko en mesec, za moškega eno leto, pa še to je pod vprašanjem za tipa…
[/quote]

Za preprost stvari.
Ker pa so človeška bitja tega sveta že dolgo prepričana, da ženske niso preproste.. bo pa naloga veliko težja.
Zase ženska tako težje najde mošeka.. ker se ji plevel pred noge (ali malenkost višje) ves čas meče.

Popay je dal pravi odgovor. samo neizkušeni mulci, pijanci ali primitivci kr nekaj povprek ogovarjajo babe. tako ogovarjanje na suho ne more obroditi sadov. Normalen dec vrže trnek samo tam, kjer so že vibracije take, da mogoče ženska želi biti ogovorjena. Ene ženske so pogosteje ogovorjene, ker že dišijo po sreči in sproščenosti, ne po zadržanosti. kaj boš tam nekaj ogovarjal babo, ki gleda okoli sebe, kot da je jezna na cel svet, kaj boš imel od tega?

Tole mi je všečno.
[/quote]

Paaa, Filing od žensk s katerimi sem bil v razmerju, ko sem jih začel dojemat kot ljudine, ne kot objekt za moj užitek.

Jaz bi se že nekajkrat lahko, pa se nočem.

Za preprost stvari.
Ker pa so človeška bitja tega sveta že dolgo prepričana, da ženske niso preproste.. bo pa naloga veliko težja.
Zase ženska tako težje najde mošeka.. ker se ji plevel pred noge (ali malenkost višje) ves čas meče.
[/quote]

Zanimiva formulacija. :))))))))))
Sam opažam, da je v današnji družbi vsaj 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk takih, da bi ustrezale tvojemu opisu iz zadnjega stavka. Prepotentne, samovšečne, v realnih situacijah življenja in posla neuporabne.

Jep… Znanstveno dokazal že Briffault.
Včasih se splača prebrat kaj s področja psihologije… je življene lahko takoj lažje.

Jaz bi se že nekajkrat lahko, pa se nočem.
[/quote]

Jaz pa še nobenkrat.

Ker smo si tako babe kot desci različni, bom napisal še svoje mnenje.

Energija, ki se začne že s prvim stikom z očmi, je neverjetno močna. Meni osebno so oči tako zelo pomembna reč, da včasih enostavno zmrznem in ne vem, kako bi načel uvod v debato in me to pogosto muči.

Strah pred zavrnitvijo je lahko tudi močan faktor, vseeno pa je treba vedet, da ljudje funkcioniramo in se odzivamo različno. Zato se je na negativne reakcije vredno pripravit in jih tudi sprejeti. Tudi če je punca še tako lepa in privlačna, meni brez njenega interesa ni zanimiva in se ne trudim, škoda cajta in živcev.

Sem potrpežljiv, včasih preveč, nekak se mi pa to zdi pravilno, saj ne iščem bejbe le za čez noč, ampak za čez celo življenje, ki bi nama skupaj bilo lepše.

Zanimivo je tudi, kako sama lokacija srečanja odigra močno vlogo pri spoznavanju še povsem nepoznane simpatije, najbolje je to storit res povsem spontano in odkritosrčno, vsaj če imaš resne namene.

Hja, zaljubljenost in ljubezen sta dve prav luštni stvarci.😊

Zanimiva formulacija. :))))))))))
Sam opažam, da je v današnji družbi vsaj 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk takih, da bi ustrezale tvojemu opisu iz zadnjega stavka. Prepotentne, samovšečne, v realnih situacijah življenja in posla neuporabne.
[/quote]
V mojem teskstu je močan viktorijanski podton dojemanja “misterioznosti ženskih bitij”, ki pa je dokaj grafično pojasnen tule:
[img]http://starecat.com/content/wp-content/uploads/women-are-so-hard-to-read-well-actually-we-just-want-such-complex-creatures-if-you-just-listen-so-mysterious.jpg[/img]

Za preprost stvari.
Ker pa so človeška bitja tega sveta že dolgo prepričana, da ženske niso preproste.. bo pa naloga veliko težja.
Zase ženska tako težje najde mošeka.. ker se ji plevel pred noge (ali malenkost višje) ves čas meče.
[/quote]

Hja to ja pa feler dosti tipov, da so kao preveč zakomplicirane…, ko se tip najde v pravem času na pravem mestu, so pa tako medene, da je tip od tega spet šokiran.
Moški zbira, ženska zbere…, spomnim se, ko sem bil mulc, pa smo iskali place na plaži, tam, kjer so lušne bejbe ležale, da se namestimo, pa ena švabica leži, sama, dva dni, noben ni imel muda, do nje pristopit, vsi buljili v njo na plaži, ene 16/17 let je imela, minimalno jo je imelo ene 20 tipov na oku…, pa zadnji dan ona vrže brisačo zravn moje brisače, jst pa, če bi bil takrat skala bi krš ratal od mene od šoka, jebi ga…, ne bu ne mu od mene, hehe…

V mojem teskstu je močan viktorijanski podton dojemanja “misterioznosti ženskih bitij”, ki pa je dokaj grafično pojasnen tule:
[img]http://starecat.com/content/wp-content/uploads/women-are-so-hard-to-read-well-actually-we-just-want-such-complex-creatures-if-you-just-listen-so-mysterious.jpg[/img]
[/quote]

Morda v viktorijanskih časih… danes težje, sploh če prebereš kaj s področja psihologije.
…razen, če te to prav nič ne zanima in ignoriraš vse življenjske izkušnje.
Sam sem bil v mladosti parkrat neizmerno razočaran nad obnašanjem nekaterih žensk… pa ni šlo za moje “skrite ljubezni” ali kaj podobnega. Danes mi je jasno zakaj je bilo tako kot je bilo.

To je stereotipen odgovor.

Svoje partnerice pa so moški našli indirektno preko poznanstev ali pa neformalnega spoznavanja nekje 50:50.
Razlika je zgolj v tem, da “ogovarjanja” ženske ne gre enačiti z osvajanjem ali iskanjem “pick-up-lines”.
PUA je za James Bond romane (za katere vemo, da so izredno realistični, ane?).

Že v osnovi je paritveni ritual takšen, da se ceni samozavest (na obeh koncih). Plus pristopaš do ljudi, ne do ženske, ki ji čez 3 minute razlagaš kako bo ime otrokom in da imaš prstan že izbran.. enako na drugem koncu ne delaš načrtov za orgije.

Pristop do ženske se nam je, v mojem osebnem krogu prijateljev, vedno poplačal. Če ne drugega si prišel do kakšnega dogodka, albuma.. za katerega morda ne bi vedel.. in ker si potem na tem dogodku bil (zabava, koncert, galerija, rojstni dan..) si dejansko srečal zanimiv ljudi.
Pristopiš človeško, z zanimanjem za človeka (ne žensko in ne njenih zunanjih atributov ženskosti).. spoznaš človeka in njen krog ljudi.. brez neke prednapetosti, pričakovanj ter projekcij.

Plus, v vsaki družbi prijateljev je eden bolj ekstrovertna nadarjen, da takšne stike vzpostavi.. in tega potem pošiljajo v “prvo bojno linijo” in ko je ta razmehčana se prislinijo zraven.. bolj ali manj uspešno.

Fuk-fehterji odpadjo zaradi svoje prisiljenosti.. in to deluje le na najbolj tragične osebke ženskega spola. Običajno pa še radodajk ne zanima, ker pač tudi one želijo vsaj malce izziva. Malce trepetanja in ščemenja..

Morda v viktorijanskih časih… danes težje, sploh če prebereš kaj s področja psihologije.
…razen, če te to prav nič ne zanima in ignoriraš vse življenjske izkušnje.
Sam sem bil v mladosti parkrat neizmerno razočaran nad obnašanjem nekaterih žensk… pa ni šlo za moje “skrite ljubezni” ali kaj podobnega. Danes mi je jasno zakaj je bilo tako kot je bilo.
[/quote]
Čeprav si v mladosti prav tako ujet v mehurček sebi podobnih (ista šola, gimanzijec, fakulteta ali poklicna šola), se s starostjo ta mehurček krči.
In ker si imel v mladosti navkljub temu mehurčku večji razpon ljudi, ki si jih srečeval.. srečuješ tudi popolnoma neprimerne. Še bolj pogosto “neprimerne” na videz.. se odločaš na nivoju kadi ali ne kadi.. nosi visoke petka ali ne.. nosi make-up ali ne..
Mladost filtrira ljudi z hudo rožnatimi očali.. kar sponaš kasneje, ko te ljudi spet srečaš.. in se režiš, kako ste se drug drugega takrat dojemali (popolnoma zgrešeno, stereotipno in kar je še tega!).

Vsak dan več veš.. ali kot je lepo v filmu: “Sjećaš li se Dolly Bell?” l.1981[/url] Lepo ponavljal glavni akter:
“Svakog dana, u svakom pogledu, sve više napredujem!”

Poročiti se danes za žensko praviloma pomeni zvišanje statusa. Za moškega pa pomeni poroka podpis neuravnotežene pogodbe in zato se marsikateri moški danes niti v sanjah noče poročiti ali sobivati z žensko. Poglej mladino kako živi…
[/quote]

Osebne projekcije.

Dejansko današnja mladina živi tako kot modne zapoved iz ZDA prihajajo. Trenutno je to Slow love: http://nautil.us/issue/22/slow/casual-sex-is-improving-americas-marriages

O antropologinji Helen Fisher sem že velikokrat.

Mladi na osnovi ločevanja “z romantičnimi ideali prepojenimi” starcev, torej njihovih staršev.. raziskujejo. Iščejo sebi primernejšega.

Gledano generacijsko, so povojne generacije iskale zgolj status. Ne zgolj zato, ker je moških zaradi vojne malce zmanjkalo, temveč tudi zaradi aktivnih neenakopravnosti.
Naslednja generacija je tako od mater poslušala, da naj se ne poročajo takoj (kot so se oni).. včasih tudi manipulatorsko različico, da so vsega krivi moški (ja, kdo jih je pa poročil in ostal z njimi do bridkega konca?).
Del se je še vedno poročil na pol prisilno – ker so s tem zbežali razmeram doma (ti zgodaj odhajajoči od doma ostajajo še danes).
Stvari so se spreminjale, ženske so počasi dobivale službe, tudi v “moških” panogah.. a še vedno niso enako plačane – tu moramo odšteti Slovenijo in Skandinavce.
Vendar kulturi dominira ZDA.. ljudje tudi v Sloveniji mislijo, da veljajo Ameriški zakoni, ker gledajo preveč TVja.

Vsaka generacija se praviloma nekaj nauči. Plus, povojna generacija je bila v hudem šoku – zaradi vojne same, katere postravmatski stres ni nujno viden.. so pa bili moški zato veliko bolj nasilni, kot bi ibli sicer (preživeli koncentracijska taborišča, bitke, pokole..).

V povprečju se stvari popravljajo, spravljajo na bolje.. s posameznim odkloni. Imeli smo hipije.. imamo pan-seksualnost in poliamorijo.. sprejemanje različnosti.
In več različnosti, ki jo lahko toleriraš ter sprejemaš, bolj kvaliteten bo partnerski odnos.. ne bo nekih lažnih pričakovanj, kot so jih imele babice in dedkI: vse bo bolje, ko boš poročena.. vse bo bolje, ko bodo otroci.
Ni.

Slow love je logičen odziv razmišljajoče mladine. Učijo se na napakah prednikov in ne zgolj svojih lastnih (ker potem bi bili ujeti v isti krog, kot predniki).

To je stereotipen odgovor.

Svoje partnerice pa so moški našli indirektno preko poznanstev ali pa neformalnega spoznavanja nekje 50:50.
Razlika je zgolj v tem, da “ogovarjanja” ženske ne gre enačiti z osvajanjem ali iskanjem “pick-up-lines”.
PUA je za James Bond romane (za katere vemo, da so izredno realistični, ane?).

Že v osnovi je paritveni ritual takšen, da se ceni samozavest (na obeh koncih). Plus pristopaš do ljudi, ne do ženske, ki ji čez 3 minute razlagaš kako bo ime otrokom in da imaš prstan že izbran.. enako na drugem koncu ne delaš načrtov za orgije.

Pristop do ženske se nam je, v mojem osebnem krogu prijateljev, vedno poplačal. Če ne drugega si prišel do kakšnega dogodka, albuma.. za katerega morda ne bi vedel.. in ker si potem na tem dogodku bil (zabava, koncert, galerija, rojstni dan..) si dejansko srečal zanimiv ljudi.
Pristopiš človeško, z zanimanjem za človeka (ne žensko in ne njenih zunanjih atributov ženskosti).. spoznaš človeka in njen krog ljudi.. brez neke prednapetosti, pričakovanj ter projekcij.

Plus, v vsaki družbi prijateljev je eden bolj ekstrovertna nadarjen, da takšne stike vzpostavi.. in tega potem pošiljajo v “prvo bojno linijo” in ko je ta razmehčana se prislinijo zraven.. bolj ali manj uspešno.

Fuk-fehterji odpadjo zaradi svoje prisiljenosti.. in to deluje le na najbolj tragične osebke ženskega spola. Običajno pa še radodajk ne zanima, ker pač tudi one želijo vsaj malce izziva. Malce trepetanja in ščemenja..
[/quote]

Moj mladostni prijatelj je tiste, ki so se mu zdele OK kar direktno in takoj vprašal, če gredo seksat z njim. Po mojih informacijah je bil cca. 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uspešen, kar je bilo zame takrat neznansko čudno, kasneje pa postalo razumljivo. 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk namreč ni zadovoljnih z odnosi in zato zlahka sprejmejo tudi tako, nespodobno ponudbo… Gre za hipergamijo pa četudi le navidezno, zlagano, le da poteši svojo potrebo po “še sem zanimiva”.

Moj mladostni prijatelj je tiste, ki so se mu zdele OK kar direktno in takoj vprašal, če gredo seksat z njim. Po mojih informacijah je bil cca. 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uspešen, kar je bilo zame takrat neznansko čudno, kasneje pa postalo razumljivo. 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk namreč ni zadovoljnih z odnosi in zato zlahka sprejmejo tudi tako, nespodobno ponudbo… Gre za hipergamijo pa četudi le navidezno, zlagano, le da poteši svojo potrebo po “še sem zanimiva”.
[/quote]

Moj pa pravi takole: od 100 punc, ki jim pristopim, bom približno od desetih dobil telefonsko ali vsaj odziv. S tremi od teh bom pristal v postelji.

Energija se čuti v zraku

Moj mladostni prijatelj je tiste, ki so se mu zdele OK kar direktno in takoj vprašal, če gredo seksat z njim. Po mojih informacijah je bil cca. 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uspešen, kar je bilo zame takrat neznansko čudno, kasneje pa postalo razumljivo. 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk namreč ni zadovoljnih z odnosi in zato zlahka sprejmejo tudi tako, nespodobno ponudbo… Gre za hipergamijo pa četudi le navidezno, zlagano, le da poteši svojo potrebo po “še sem zanimiva”.
[/quote]
Že od generacije X naprej (pa še malenkost nazaj), ženske ne iščejo nujno zgolj “resnih zvez”.

Zato cenijo iskrenost in torej točno vedo, da to ni nekdo, ki bo potem visel naokoli in zahteval poroko, otroke, dom..
Seks jemljejo lahko končno enakovredno (ko so se viktorijanski in edvardijanski miti razblinili) tudi kot del igre odraščanja.

Plus, gre za isto stvar kot v Festivalni dvorani.. če tip ves čas sedi za mizo.. pač ne bo kaj dosti plesal. Če gre in vpraša, bo soplesalke dobil.
Tisti, ki se ne upa vprašati ima VEDNO isti odgovor: “NE”.

Tisti, ki vpraša, pa seveda prejme tudi “DA”.
Simple.

Osebne projekcije.

Dejansko današnja mladina živi tako kot modne zapoved iz ZDA prihajajo. Trenutno je to Slow love: http://nautil.us/issue/22/slow/casual-sex-is-improving-americas-marriages

O antropologinji Helen Fisher sem že velikokrat.

Mladi na osnovi ločevanja “z romantičnimi ideali prepojenimi” starcev, torej njihovih staršev.. raziskujejo. Iščejo sebi primernejšega.

Gledano generacijsko, so povojne generacije iskale zgolj status. Ne zgolj zato, ker je moških zaradi vojne malce zmanjkalo, temveč tudi zaradi aktivnih neenakopravnosti.
Naslednja generacija je tako od mater poslušala, da naj se ne poročajo takoj (kot so se oni).. včasih tudi manipulatorsko različico, da so vsega krivi moški (ja, kdo jih je pa poročil in ostal z njimi do bridkega konca?).
Del se je še vedno poročil na pol prisilno – ker so s tem zbežali razmeram doma (ti zgodaj odhajajoči od doma ostajajo še danes).
Stvari so se spreminjale, ženske so počasi dobivale službe, tudi v “moških” panogah.. a še vedno niso enako plačane – tu moramo odšteti Slovenijo in Skandinavce.
Vendar kulturi dominira ZDA.. ljudje tudi v Sloveniji mislijo, da veljajo Ameriški zakoni, ker gledajo preveč TVja.

Vsaka generacija se praviloma nekaj nauči. Plus, povojna generacija je bila v hudem šoku – zaradi vojne same, katere postravmatski stres ni nujno viden.. so pa bili moški zato veliko bolj nasilni, kot bi ibli sicer (preživeli koncentracijska taborišča, bitke, pokole..).

V povprečju se stvari popravljajo, spravljajo na bolje.. s posameznim odkloni. Imeli smo hipije.. imamo pan-seksualnost in poliamorijo.. sprejemanje različnosti.
In več različnosti, ki jo lahko toleriraš ter sprejemaš, bolj kvaliteten bo partnerski odnos.. ne bo nekih lažnih pričakovanj, kot so jih imele babice in dedkI: vse bo bolje, ko boš poročena.. vse bo bolje, ko bodo otroci.
Ni.

Slow love je logičen odziv razmišljajoče mladine. Učijo se na napakah prednikov in ne zgolj svojih lastnih (ker potem bi bili ujeti v isti krog, kot predniki).
[/quote]

Če sklepam po svojem sinu, je ta dojel reč tudi v podrobnostih. Ob zadnjem pogovoru na to temo, mi je sam povedal, da pri obstoječih zakonih ne želi poroke, niti sobivanja z morebitno materjo njegovih otrok pa je letos ravno postal polnoleten. Kolikor sem dojel, ga je k temu razmišljanju napeljalo prav ošabno obnašanje večine punčar iz njegove družbe. V mojih časih smo takim rekli “težke babe” oz. narciske, a takih je bilo takrat malo, danes pa so v večini.
Tako kot to vidim jaz, se reči ne popravljajo, ampak potencirajo in je vse manj tistih, ki se zavedajo svoje povprečnosti v doseganju kvalitet, znanja, vrednosti.

Kaj pa, če ti je ta, v katero moraš skoraj vlomiti bolj všeč, kot tista odprta?
A ste moški pač taki, da pač pograbite tisto, ki je na voljo?
Samo potem to ni to. Kot bi kupil, čevlje ki so ugodnejši, ceprav ti niso tako vseč, kot oni dražji.
Samo, da nisi bos. 😉
[/quote]

Z bančnim sefom se je potrebno ves čas ukvarjati.. odklepati, zaklepati.. podmazovati, prah čistiti, skrivati (vsak hoče sef razbiri in pogledati kaj je notri) itd.

High maintenance. Od tega sleherniki bežimo.

Razen, če nismo iz osnovne družine navajeni, da za določene “sefovske” lastnosti prevzemamo dolžnost in naloge.. ker sta pač tak odnos imela starša, stara starša.. potem pa ja, iščemo točno takšno osebo, ki bo dopuščala vzdrževanje na vseh področjih za katere se podzavestno počutimo krive dolžne nositi celotno breme, kot Atlas.

Zato se takšne veze potem tudi katastrofalno podrejo.. ali Dalila ostriže Samsona.. ali pa se itak ugotovi, da se podpira luft (kot ga je Atlas).

Moj pa pravi takole: od 100 punc, ki jim pristopim, bom približno od desetih dobil telefonsko ali vsaj odziv. S tremi od teh bom pristal v postelji.
[/quote]

To je odvisno od več faktorjev. Predvsem pa težo nosijo trije faktorji – samozavest, nastop in izgled. Tvoj ima ali nek manjko, ali pa se loteva punc danes, ko je takih, ki so neupravičeno samozavestnejše precej več. Ta moj prijatelj iz mladosti… to je bilo pred kakimi 20-leti.

Moj pa pravi takole: od 100 punc, ki jim pristopim, bom približno od desetih dobil telefonsko ali vsaj odziv. S tremi od teh bom pristal v postelji.
[/quote]

Ker je vaš pristop napačen. Že Jonas Ž je o tem..

Lepo je pojasnil: “Če v diskoteki ali nekem prostoru stopite do dekleta in vas ta zavrne, nikoli ampak nikoli ne greste potem do naslednje! Druga, četudi se zanima za vas, vas bo enako zavrnilla, ker ne želi ostankov – videla je prvič: zavrnitev prve.. plus, veliko pomembneje: ne želi biti tolažilna nagrada.”

Če sklepam po svojem sinu, je ta dojel reč tudi v podrobnostih. Ob zadnjem pogovoru na to temo, mi je sam povedal, da pri obstoječih zakonih ne želi poroke, niti sobivanja z morebitno materjo njegovih otrok pa je letos ravno postal polnoleten. Kolikor sem dojel, ga je k temu razmišljanju napeljalo prav ošabno obnašanje večine punčar iz njegove družbe. V mojih časih smo takim rekli “težke babe” oz. narciske, a takih je bilo takrat malo, danes pa so v večini.
Tako kot to vidim jaz, se reči ne popravljajo, ampak potencirajo in je vse manj tistih, ki se zavedajo svoje povprečnosti v doseganju kvalitet, znanja, vrednosti.
[/quote]

Sin povzema “dognanja” svojega očeta. Vloga vnaprejšne žrtve mu ustreza. Izgovor ima že vnaprej.
S tem piha tako na vašo dušo (vam potrjuje, da imate prav in sta nanj kot oče ponosni), kot sebi daje izvrstno opravičilo, za lastne bojazni.
Dejansko pa se drugega spola boji.. boji zaradi razpada vaše zakonse zveze in podzavetno tega ne želi ponovno doživljati. Zato se bo razmerjem, z vnaprej pripravljenim izgovorom, izogibal.
Oziroma odločal za takšne, kjer ve, da ni prihodnosti.. oz. Si znotraj iluzije dopoveduje, da stvari lahko nadzoruje (onih 1/3 zakonov v ZDA, ki se začne po One-night-standu).

Če bom nad čem zgrožen, bom nad tem, da otrok začne moje izgovore, moje travme.. uporabljati kot izgovor, da ne zaživi svoj del samostojnosti prihajajoče odrasle dobe.
Ampak je paradoks, prav ta vzorec je najtežje opaziti, saj se sam z njim strinjaš 🙂

Saj to je znano: Ženske se poročajo navzgor. Moški navzdol.

Lepo dokumentirano v knjigi zakoncev Barbare in Allana Pease – Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen [/url]
[/quote]

Hm, hvala ti za tale zelo zanimiv link. Vredno ga je prebrati.
👍

Ker je vaš pristop napačen. Že Jonas Ž je o tem..

Lepo je pojasnil: “Če v diskoteki ali nekem prostoru stopite do dekleta in vas ta zavrne, nikoli ampak nikoli ne greste potem do naslednje! Druga, četudi se zanima za vas, vas bo enako zavrnilla, ker ne želi ostankov – videla je prvič: zavrnitev prve.. plus, veliko pomembneje: ne želi biti tolažilna nagrada.”
[/quote]

Veliko je resnice v tem, kar praviš.
Danes sem hvaležen, da smo mladosti v nekem obdobju igrali s kolegi igro, kdo bo v diskaču dobil več košaric od deklet…
Naučili smo se, da so porazi sestavni del življenja. :-)))