Zakaj ne grem fizično delat
Ker so me vsi sorodniki pitali, pridni se uči, da ti ne bo treba delat. In sem bil odličnjak. Potem so rekli, pojdi študirat, ti si priden, tebe je škoda za fizično delo. Tudi učiteljice so tako govorile. In sem šel na faks, ki sem ga, jasno vlekel, saj mi je študij omogočal delo preko študenta. Tako, zdaj sem pa na borzi. Za kaj sem usposobljen? Za nič. Sem probal fizično delat, pa videl, da to ni zame. Preizkusil sem se v sferah, ki jih moji socializma vajeni sorodniki niso povohali niti pomotoma. Še zdaj grem komu kaj pomagat, na črno, kaj več pa ne, ker sem za fizično delo štorast. takega so me vzgojili vsi, od učiteljic naprej.
Zato bom socialni problem tako dolgo, dokler ne dobim primerne službe. Če bo to nikoli, bo pač nikoli. Zakaj mi je pa država omogočala zastonj študij, če me sedaj nihče ne rabi?
Ja, mantra “uči se, da ti ne bo treba delat”, se nam je vtisnila globoko v pozavest. Da pa šole ne znajo spodbujat ročnih spretnosti pri otrocih, je tudi že dolgo znano. Mi smo narod pisarniških delavcev.
Me pa zanima, zakaj je v Avstriji mogoče, da za par let prekinejo izvajanje študija na smeri, za katero ugotovijo, da je preveč kadra, pri nas pa to ni mogoče?
Kaj pa tujina; prekvalifikacija v kakšno smer, kjer tud ni fizičnega dela; fizično delo, ki bi te mogoče veselilo (npr. masaže ipd.); probaš zaslužit z znanjem, spretnostmi, ki jih imaš (inštruiranje, šport, inštrument).
Mogoče še kaj probaš, pa se najdeš v tem. Tud jaz nisem ravno rojen za fizikalca, ampak sem ugotovil, da me malanje prav sprošča in če bi bilo kdaj res nujno, bi se mogoče dalo še kaj zaslužit iz tega.
Če nič ne znaš in nič nočeš delat, boš pa socialni problem, sam si za to kriv za to in ne tvoji socialistični sorodniki. A misliš da se bo kdo sekiral za to?
Sicer pa če bi sorodnike res tako ubogal in upošteval, kot jih kriviš, bi študiral kaj pametnega pa tudi študija nebi vlekel.
A zakaj ti je država omogočila zastonj študij? Zato, da so tudi tvoji učitelji, kateri te sicer niso veliko videvali vlekli dobro plačo, pa tudi zato, da so ti tvoj problem delat odložili za nekaj let.
Sedaj se pa sam znajdi. Dlje kot boš odlašal z delom, težje bo zate.
Če nič ne znaš in nič nočeš delat, boš pa socialni problem, sam si za to kriv za to in ne tvoji socialistični sorodniki. A misliš da se bo kdo sekiral za to?
Sicer pa če bi sorodnike res tako ubogal in upošteval, kot jih kriviš, bi študiral kaj pametnega pa tudi študija nebi vlekel.
A zakaj ti je država omogočila zastonj študij? Zato, da so tudi tvoji učitelji, kateri te sicer niso veliko videvali vlekli dobro plačo, pa tudi zato, da so ti tvoj problem delat odložili za nekaj let.
Sedaj se pa sam znajdi. Dlje kot boš odlašal z delom, težje bo zate.[/quote]
Le zakaj? Saj mu je vendar čisto lepo…
Jaz sem podobna kot ti, le da sem po faksu delala v stroki. Poročena sem 20 let, kuham teh 20 let, prej nisem niti jajc spekla, kaj šele kaj drugega. Ajde, kuhanje mi je nekako šlo, jedli smo, kuhala sem, ampak kakor ti praviš, popolnoma štorasta sem za kuhanje in jedli smo večinoma tetstenine na testenine. Ampak zgodilo se je, da sem ostala brez službe, ostala doma in sem iz dolgčasa začela s kuharijo – ti povem, da sem se v enem letu tako spraksala, da nisem nič več nerodna v kuhinji, skuham kar češ, probala sem 1000 receptov, vsak dan jemo nekaj drugega, testenine jemo 1x na mesec ali nobenkrat, včasih moram kaj skuhati naslednji teden spet, ker je bilo ful dobro, ampak teh ful dobrih je sedaj že toliko, da jemo cel mesec vsak dan nekaj drugega. Po 20-ih letih kuhanja sem postala v kuhinji suverena, pa sem vedno mislila, da šporhet ni zame in da sem smotana.
Kaj ti hočem povedati: VAJA DELA MOJSTRA!
Kako si pameten. Ampak zanimivo, v 70-ih in 80-ih ste pa vsi dobili službo, ne glede na to, kaj ste bili po izobrazbi. takrat ni bil problem neuporaben študij. danes naenkrat je. In v socializmu zrasle generacije, ki se vam ni bilo treba nikoli znajti, imate polna usta, kako se mladi moramo znajti.
Nič se mi ni treba znajti. Če ne drugače, bom počakal, da mi umre oče ali mati in dedoval, prodal dediščino, ter lepo živel od tega, bo kar za dolgo.
Naj torej uživa dokler mu je lepo.
Vendar dvomim, da bo dolgo trajalo. Mamica ne bo večno živela in podpirala sinčka.
Njeno premoženje pa bo za poplačilo socialnih dajatev pobrala država.[/quote]
To se pa motiš. Socialno podporo se vrne po njegovi smrti , seveda če bo kaj imel in ne od maminega premoženja.
Kako si pameten. Ampak zanimivo, v 70-ih in 80-ih ste pa vsi dobili službo, ne glede na to, kaj ste bili po izobrazbi. takrat ni bil problem neuporaben študij. danes naenkrat je. In v socializmu zrasle generacije, ki se vam ni bilo treba nikoli znajti, imate polna usta, kako se mladi moramo znajti.
Nič se mi ni treba znajti. Če ne drugače, bom počakal, da mi umre oče ali mati in dedoval, prodal dediščino, ter lepo živel od tega, bo kar za dolgo.[/quote]
Sem te mislila potolažit ,ampak zdaj, ko sem pa tole prebrala, me je pa res totalno minilo.
Se ti ne zdi, da se zdajle kar lepo izgovarjaš?
Kaj te zdaj brigajo 70-ta ali 80-ta leta…takrat se svet zate še ni dobro začel….Tudi v socializmu je bilo
treba delat ,če pa nisi , si bil prav tako navadna lenoba ,prav tako ,kot danes….
Sicer pa: Sam si pišeš knjigo življenja…tako,kot boš izbral ,tako bo….
V socializmu je vsak dobil delovno mesto primerno svoji izobrazbi. Zato dobim ošpice, ko mi folk, star danes čez 50 let, začne klobasat, kako se moram znajti. Njim se nikoli ni bilo treba znajti. Hočem povedati, da imam smolo, da sem pač rojen 20 let prepozno. V prejšnjem sistemu bi jaz takoj po končanem faksu dobil družbeno stanovanje in primerno delovno mesto. Zato se ljudje nejahte napihovati, ker ste bili cleo življenje isti, kot sem jaz, vse po liniji najmanjšega odpora.
V socializmu so res bili brezposelni samo lenuhi. Pa, da ne bo pomote, stara sem kar nekaj čez 50 let in izhajam iz socializma, a kaj, ko je osamosvojitev uničila vse, kar se je uničiti dalo. Ne bom razlagala zgodbe, povem le, da sem samo od leta 2004 do leta 2001 kar 4x izgubila službo. Sicer nimam faksa, je pa očitno, da je moja izobrazba ekonomskega tehnika z veliko delovnih izkušenj pomagala, da sem novo službo dobila že v parih mesecih po vsaki izgubi in vedno v administraciji, brez vez. Ti lenuh s faksom, kaj porečeš na to?
Naj torej uživa dokler mu je lepo.
Vendar dvomim, da bo dolgo trajalo. Mamica ne bo večno živela in podpirala sinčka.
Njeno premoženje pa bo za poplačilo socialnih dajatev pobrala država.[/quote]
Nikoli mu ne bo hudega. Ko bo mamica umrla, bo dobil pa socialno podporo, nama bodo pa zaradi takih penzijo znižali:-(
Eni ne grejo več fizično delat ker jim že vsa dela grejo na živce. Blagor tistim, ki lahko isto delo delajo 10 ali 20 let. Se pravi da so zadeli na lotu,da delajo kar imajo radi. Vsako delo delam recimo 4-5 let in potem se mi tako zagravža da joj. Ta rutina, isti obrazi, tisto kar moraš na točno določen način, a bi raje drugače.
Kot en robot, kot da nimaš osebnosti, kot da nimaš idej in da nisi individualec, kot da ne moreš naredit tako kot je tebi hitreje in popolneje da so tudi stranke bolj zadovoljne.
Tisti naveličani potem odprejo nek svoj bogi s.p.jček in ali se mučijo z njim, ali ga imajo samo da ga imajo in zraven se kaj učijo, da jim prinese boljšo prihodnost, znanja – hkrati pa izgubljajo prihranke, ali pa se eni d.reki kr prilimajo na socialo kot da nimajo rok in nog. Pejte na švedsko če hočete vleč socialo da vidim, ko vas pošljejo na drug konc države pa ribaj wc-je če nočeš bit tajnica, ampak socialne ne boš prejel če ne greš tisto delo šel delat na drug konc države. Pol pa nam dvigujejo ddv, da lahko plačajo taka g.nila jajca na sociali. kr smrdi. Pol boš jokal ko ne bodo imeli denarja za sprejet otroka na prvo pomoč ker bo prevelika gužva in ne bo zdravnikov. ah.
Žal je veliko preveč resnice v lenuhovih postih. Veliko je takih kot je on.
Ja, tudi mene so filali s tem, da se je treba učiti, učiti, študirati in bo potem z rožicami postlano. V OŠ, gimnaziji odličnjakinja, na faksu lepe ocene. Kaj pa po faksu?
Učenje, lepe ocene in vse to nikogar ne briga. Z diplomo si pogosto še bolj nezaželen kot on brez nje. Povedo ti, da bi te z veseljem vzeli, smao kaj, ko imaš previsoko izobrazbo. Pa rečeš, da to ni problem, da ti je nizka plača čisto ok pa nič ne pomaga. Grozno. Potem pa oni s SŠ dobijo solidno delovno mesto, ti pa, ker imaš preveč izobrazbe za njihovo delovno mesto, moraš it obirat jabolka, jagode in podobno.
To se je meni dogajalo. Za mesta, kjer je bila potrebna samo SŠ, so me zavračali, zaradi preveč izobrazbe. Posledično sem obirala jagode, jabolke, kelnarila. Torej so oni s samo SŠ dobili dosti boljša delovna mesta kot jaz. Z diplomo pa se poteguješ potem za skrajno mizerno plačana priložnostna dela.
Z leti sem sicer potem dobila redno zaposlitev, ampak daleč od tega kar sem študirala. Delam pa take stvari, kjer bi šlo tudi brez diplome.
Kup diplomantov nas je, pa nas nihče ne rabi. Zakaj toliko študijskih mest? Totalno mimo. Včasih pomislim koliko let delovne dobe bi že imela, če ne bi rinila na faks. Koliko let je šlo mimo. Koliko let sem po diplomi imela le priložnostna dela, ki se niso vpisovala v delovno dobo?
Tisti, ki se niso pridno učili, ki so imeli slabe ocene, spacali so neko srednjo ali poklicno šolo in dobili redne službe pri 19ih, 20ih, jaz pa več let po diplomi nič od nič. Samo priložnostno, bolj kot ne fizično delo. Zaposlila sem se pri 29ih. Prej pa leta delala tako, da se mi ni štelo v delovno dobo, ker preprosto ni šlo drugače. Tako bodo tisti, ki se niso pridno učili 10 let prej v penziji, jaz bom pa itak skoraj do smrti v služi.
Mladi naj resno razmislijo, če se jim splača it študirat.
Joj, kako sem negativna. Saj vem, da ne bi smela tako razmišljat. Apmak včasih človeka prav prime pesimizem, ko ugotovi, da v življenju v bistvu pri 35+ še ni spravil nič skupaj.