Zakaj niste vedno "sami krivi", da ste samski?

Bom dal en hipotetičen primer. Brez skrbi, ne bo preveč zapleten, Le natančno ga preberite.

Vzemimo 100 ljudi. Družbo v malem, “državo v malem”, ki je recimo, da tudi relativno zaprta skupina ljudi. 50 je žensk, 50 je moških. Zaradi enostavnosti primera recimo, da so vsi heteroseksualni. Vsi do zadnjega so lepi, močni, privlačni, pametni, vsi so polno zaposleni in vsi so voljni biti v romantičnem razmerju z drugim človekom. Vse lepo in prav.

Potem pa se nekaj zgodi. Recimo, da se zgodi gospodarska kriza. Po novem imamo 20% brezposelnost, torej je nezaposlenih 20 ljudi od stotih. Pa recimo, da je pol brezposelnih moških (torej 10 tipov), drugih 10 brezposelnih oseb je pa žensk. Recimo, da se vseh teh 10 nezaposlenih moških odloči, da bodo samski. Imenujmo jo skupina 1.0. Zato se odločijo, ker začnejo živeti po načelu, da si bodo najprej uredili službo, potem pa iskali partnerja. Zaradi sramu, nelagodja, ki ga čutijo, da so brezposelni, tako začnejo živeti.

Odločitev teh 10 brezposelnih moških (skupina 1.0), da bodo samski, torej povzroča 20% samskost v družbi, ker smo v razmerjih lahko samo skupaj in smo tako ali drugače prepleteni. Torej sklep: Nek sprva povsem zunanji vzrok, poleg brezposelnosti, povzroči tudi 20% samskost v tej družbi stotih ljudi.

Potem pa skupina nezaposlenih žensk (imenujmo jo skupina 1.1), ki je skupina lepih, mladih, privlačnih, a trenutno nezaposlenih žensk, čuti neko nelagodje. Morda ne ve točno kaj se ji dogaja, zakaj točno je samska? Med drugim tudi zato, ker ji skupina 1.0 (brezposelnih in samskih moških) ne obrazloži dobro svoje situacije, zato, ker jo je tudi malo sram, da je v njej in se drugih članov skupine malo izogiba.

Recimo, da skupina 1.1 žensk pride na Med.over.net in malce obrazloži svojo dilemo, ki je niti sama v bistvu ne pozna najbolje, saj zato pa išče nasvet. Kaj najpogosteje dobi nazaj? Zelo verjetno je, da dobi nazaj nesramen, popolnoma refleksen in neveden odgovor, da je sama kriva, da je v taki situaciji. Dobi odgovor, da je z njo nekaj “narobe”, recimo, da je narobe to, da je brezposelna, čeprav to sploh ni pravi vzrok za njeno samskost in da mora brskati po sebi, se spreminjati in se popravljati in ne vem kaj. Seveda ni v glavnem nobenih pozitivnih izidov od takega “srečevanja”, lahko so celo zelo negativni izidi.

Obstajata več realnih rešitev tega problema:

1) Brezposelnost pada, zaposlovanje se viša, skupina 1.0 moških najde delo in se obrne k ženskam
2) Brezposelnost traja še naprej, toda skupina 1.0 moških se vendarle odloči ukvarjati z ženskami
3) Ženske iz skupine 1.1 si obetajo dobiti moškega iz bazena 40 za veze odprtih in zaposlenih moških, toda tekmovati morajo z ostalimi petdesetimi ženskami in je matematično nemogoče, da bi vsem uspelo in pa rešitev
4) Ženske iz skupine 1.1 si obetajo nekako dobiti moškega izven te relativno zaprte skupine 100 ljudi (“mini države”) kar pa tudi ni enostavno.

Rešitev, ki bi bila absolutno najboljša je rešitev 1). Torej, da se problem reši natanko tako kot je nastal. V bistvu tako, da je krize in brezposelnosti konec. Odgovor, ki ga človek v dilemi najpogosteje dobi na forumih in tudi v realnem življenju, pa je odgovor 3) in 4), ki sta bistveno manj verjetna in težja, v bistvu sta celo nemogoča, a tega se “nasvetovalci” kajpak niti ne zavedajo.

To je samo en tak hipotetičen primer, ki nakazuje kako hitro lahko nek zunanji vzrok v družbi nekaj povzroča in množi. Take in podobne situacije, ki jo opisujem se tukaj na Med.over.netu in na netu in konec koncev tudi v “realnem življenju” dogajajo prav vsak dan. Problemi pa v glavnem vztrajajo naprej, ali pa se celo večajo.

Jaz se definitivno strinjam sem, da človek ni vedno sam kriv za popolnoma vse, kar se mu dogaja. Odgovornost pa vseeno mora prevzeti sam, ker kdo pa jo bo?
Mislim, da tega niti nihče ni želel prikazat, ampak predvsem opozoriti na to, da moramo pač v danih trenutkih pogledati, kaj še lahko sami storimo drugače, da bo uspeh večji oziroma, da do uspeha sploh pridemo. Ker to je pač edina pot. Kazati s prstom na druge, ne pomaga oziroma pomaga le toliko, da nas malo pomiri, da le ni z nami vse narobe. Vsak pa se sam odloči, koliko je pripravljen vložiti “truda” za dosego nekega uspeha. Pa naj bodo to odnosi z nasprotnim spolom ali pa kje drugje. V celoti gledano pa ja, stanje v družbi vpliva na posameznika, njegovo počutje in njegove odločitve. Sigurno je človek LAHKO drugače razpoložen, ko je brezposeln kot takrat, ko ni in sprejema drugačne odločitve (ni pa nujno).
Obstaja tudi še kaka druga rešitev. Ne rabi se brezposelnost izboljšati. Lahko samo “počakaš”, da se kaka zaposelna razide s partnerjem. 🙂

S tem tekstom hočem pokazati, da je velikanska večina nasvetov, ki jih ljudje dajejo 300 na uro, povsem brezveznih, ali pa je celo škodljivih. O človekovi situaciji je treba v nulo veliko vedeti, preden se da nasvet. To ni za amaterje, celo šolani pisci (psihologi, itd…), ko včasih berem njihove nasvete na kake dileme ljudi, ga za moje pojme pogostokrat kiksnejo in je vprašljivo kam to vodi. Seveda je pa problem tudi pri prosilcih za nasvete.

V glavnem, meni vsa ta scena ni všeč in bi bilo super, če bi ljudje manj pisarili in dajali nasvete, mogoče bi se več lahko poslušali in razmišljali in pa, kakšna “neumna” ideja, tudi več brali! Lahkotnost s katero forumaši dajejo nasvete in res mislijo, da delajo nekaj konkretnega, je kar v oči bijoča, seveda da žaljenja in podobnih stvari sploh ne omenjam.

Vsak, ki je samski, pa si to ne želi, si je sam kriv. Jasno, kdo drug pa bo krivec za naše lastne (individualne) ljubezenske težave, saj so izključno osebnostne narave. Krivi ne bi bili nič, če izgubimo delovno mesto, ker gre firma v stečaj, ker to ni bilo odvisno od nas, ampak od zunanjih (gospodarskih) vzrokov.

Vzrokov je lahko več, najočitnejši so recimo razne čustven zavore – psihološki razlog (npr. materinski ali očetovski kompleks), še pogosteje pa zato, ker so težke osebe za sobivanje, preveč komplicirajo, ne znaj se prilagajati, imajo nerealna pričakovanja, statistično obravnavajo ljudi – ne znajo pač živeti v dvoje.

Tisti, ki ste samski, si kar nalijte čistega vina, da drugi niso odgovorni za vaše samsko stanje.
Tudi ti s to tvojo statistiko, ne vem ravno, če si ravno dobra izbira za žensko.
Jaz sem z žensko, pri kateri odpove vsa tvoja statistika, z mano je, ker me ima rada.

“Jasno, kdo drug pa bo krivec za naše lastne (individualne) ljubezenske težave, saj so izključno osebnostne narave”

Niso povsem osebnostne narave. So seveda do velike mere so, povsem pa ne. Zunanji vzroki seveda še kako vplivajo na razmerja. Recimo izguba šihta za kar se najbrž strinjava, da ni nujno v celoti posameznikova krivda, včasih sploh ni posameznikova krivda, še kako vpliva na njegovo intimno razmerje. Brezposelne in gospodarsko dolgotrajno usihajoče regije, imajo pogosto več ločitev, več kriminala, več samohranilk, itd, itd… To se že dolgo ve. Vse je prepleteno.

Problem velike večine ljudi je, da sebe, še veliko raje pa druge, krivi za stvari, ki sploh niso v njihovih rokah. To je patološko in popolnoma neučinkovito. Treba je poznati splošne vzroke za probleme. Zakaj? Zato, da se vsaj približno “izmeri” posameznikova moč pri reševanju njegovih problemov. Tolikšna kot je moč, tolikšna je tudi odgovornost in nič več od tega. Veliko je pa problemov, na katere posameznik sploh ne more vplivati, pa se vseeno krivi zanje. To pa je dolgoročno bolano in zelo škodljivo.

Logičen zaključek je, da če na nekaj ne moreš vplivati, boš s krivdo uničeval sebe, problemi se bodo pa (mirno) nadaljevali. To je popoln nesmisel. Ampak ljudje to delajo.

Pa smo spet tam, da je treba delikatno poznat posameznikovo situacijo. Ne pa mu na pamet “soliti” pamet in upati, da se bo kaj spremenilo na bolje, ker se itak ne bo. Ampak tukajle na forumih ljudje itak praktično nič ne vedo drug o drugem, pa jih to na žalost nič ne ustavlja.

Bog Marija, ob vsem temle nakladanju, te prime, da se vsem potencialnim statistikom zlažeš, da si srečno poročen.

Pojav se v naravoslovju imenuje naravna selekcija. Uspešen je tisti, ki je najbolj prilagodljiv in iznajdljiv. Kdor se na spremembe ne prilagodi, ostane za ostalimi in nima možnosti širiti svojih genov.
V družboslovju pa govorimo o razmerju med ponudbo in povpraševanjem ternjegovim vplivomna dostopnost in ceno dobrin.

Ker imaš rad teorije, predlagam, da si zgoraj omenjeni dobro preštudiraš in si odgovoriš na vprašanje ‘Zakaj sem se sam znašel v točno tej skupini,’ in premisliš ‘Kaj lahko storim, da bom spadal v drugo skupino’. Potem pa spremeniš svoje ravnanje in se prilagodiš v skladu z odgovori.
Lahko pa seveda rešiš družbeni problem, ki si ga zaznal kot vir vseh težav. V tvojem zgornjem primeru pojav brezposelnosti. Če ti to uspe, krasno in vredno vse pohvale. Samo možnost uspeha je bolj kilava.

Obe omenjeni možnosti imata eno skupno stvar – tvoje aktivno delovanje v smeri željene spremembe.

Usmerjenost k iskanju rešitve problema (na osebnem ali družbenem nivoju) – to prinaša spremembe.
Lahko pa seveda čakaš, da se kaj zgodi kar samo od sebe. Ampak to je podobno čakanju na loto dobitek, za katerega niti srečke nisi vplačal.

Na forumih je veliko besed. Če vam ni do njih, pojdite spat, ali pa v komo.

To je bilo za “mačko” in za vsakega, ki se rad pritožuje nad “preveč razmišljanja”. Če komu ni do tega, naj gre v komo, naj gre v mediaticijo, naj gre spat, naj ne prihaja na forume, kjer so “moteče” besede in kjer se tudi včasih kaj napiše in prebere.

Tisa_R, saj to so praktično sami truizmi in “topla voda”. Hvala.

Glede na to, da je forum in lahko vsak napiše kar želi, je treba sprejeti, da lahko tudi prebereš kaj kar ti ne bo všeč.

Kar je že omenila Tisa R, preprosto tekmujejo za vse, službo, družbo, hišo, avto; tudi partner ni izjema. Najboljše lahko dobi vsak, nikakor pa vsi. Jebiga.

Prosim. Pa še kdaj. Mogoče se potem koga prijelo.

Prosim. Pa še kdaj. Mogoče se bopotem koga prijelo.[/quote]

Tako družba kot posamezniki smo so-odgovorni za skoraj vse kar se z nami dogaja. Eni to trdijo celo za globalno klimo. Pa čeprav je znano, da smo v primerjavi z vplivom sonca, vulkansko dejavnostjo, ipd ljudje zanemarljiv dejavnik. Pa pustimo libtards…

Kakorkoli že, vsako generacijo zaznamujejo specifične okoliščine v katerih je odraščala. Od razmišljanja in obnašanja dalje. Posledice kohort, ki svojo prvo službo išče v neugodnem času, in tako vrsto let, pa so dobro raziskane, jasne. Čeprav morda ne med večino obiskovalcev tega foruma. Skratka, današnji 30 letniki si niso sami krivi, da še vedno masovno kampirajo v svojih otroških sobicah, na zveze, kot tudi življenje samo, pa gredajo malo drugače kot generacije njihovih staršev. Celo obratno je. Prav njihovi predniki nosijo več odgovornosti. Valijo jo pa na otroke, a ne? Kot povprečen 50-letni upokojenec, ki je sveto prepričan da si je z vplačili v pokojninsko blagajno zaslužil penzijo, ki se mu seveda še vedno zdi nepošteno mala. Zasluge za karkoli pozitivnega pa taki radi sebi pripisujejo.

Šele ko to razumemo, dinamiko kohorte, ki se jo lotimo analizirati, se lahko začnemo pogovarjati o individualni odgovornosti tega ali onega posameznika. Pa še to šele, ko imamo dovolj uvida v posameznikovo življensko zgodbo.

Tu se pa po večini počne ravno obratno. Sodelujoči bolj kot ne brez razumevanja družbenega konteksta in posameznikove situacije oz. okoliščin vse povprek lepijo etikete na osnovi par drobcev informacij in stereotipnih prepričanj, ki jih gojijo v svojem neredko bolnem umu. In pod krinko bolj kot ne žaljivih “nasvetov” v najboljšem primeru le “zdravijo” lastno dušo. Ceno pa plača družba kot celota, z novo dozo toksičnosti.

Predlagam, da razmišljanje nadaljuješ v smeri, ki ti jo je začrtala Tisa. Morda začni z modifikacijo svojega modela mini države. Namreč, čas je, da se zaveš, da povpraševanje po tem kar ti ogovarjaš, še vedno presega ponudbo. Gre za leta, ko se puncam še vedno na polno dogaja, objestne so, hkrati pa še ne znajo najbolje prepoznati zrno od pleveli.

Moj dobronamerni nasvet, ki zahteva najmanj napora, bi bil, da punce iščeš tam, kjer imaš očitno konkurenčno prednost v primerjavi z vrstniki. Torej tam, kjer boš že s svojo prisotnostjo marsikaj telegrafiral o sebi, svojih lastnostih in statusu. Glasbenik najlaže pride do punce na svojem koncertu. 😉

Neškodljiv in brezvezen je samo avtor temice :))))

Več kot napišeš , bolj se zapletaš… najprej nabijaš, kako si moški in ženske želijo partnerstva in ga ne morejo dobit, zdaj se pa ena skupina odloča, da bo samska. Skratka, da ga ti ne moreš namočit, so krive ženske, ker želijo bit same :))))

Česar si na znaš razložit je, zakaj veselo seksajo z vsemi ostalimi tipi. Na to ti je odgovorila Tisa: naravna slekcija. Pač nisi dovolj dober in si izvisel. :)))

Lepa dekleta ljubijo barabe je nekoč davno nekdo pel. Veš koliko resnice je v tem? Ogromno. Tako, da ti še kar naprej analiziraj in premlevaj, morda pa ti nekoč le uspe, sploh ko bo kakšni začelo tiktakat, Takrat jih biološka ura prisili, da nehajo biti tako presneto izbirčne. Fokusiraj se torej na tiste 35plus navzgor, izkušnje pa poišči pri plačljivih dečvah.

Evo eno barabinsko. Lepolaska, menda pišeš seks zgodbice. Daj mi spleti eno dobro za lahko noč. Če bo klasika, bo kajpak ostala z mano in ne bo le one-night stand. Veš kako te bom mel rad :)))) Dečvi lahko daš poljubno starost (ok, do 40) in poljubno število jih je lahko, meni je vseeno, lahko me presenetiš.

Drugače pa to kar tle pišete folk, hvala. Saj to v glavnem vem. Samo par stvari je treba uredit, pa bo.

Em – sori. Jst pišem kavs zgodbice.

To, da bi katera s tabo ostala, bi bil horror muvi.

No potem pa kavs-horror zgodbico, tako, multi žanrsko, ki nima srečnega konca iz vidika protagonistk. To pomeni, da ga bo zame v bistvu imela :)))

Raje pogooglaj za kakšnim porničem. Če boš preveč bral, zna od napora še tebi polovica nevronov naredit harakiri.

Porniči…. dolgčas. Pretty please? :))))

Phe. Edina ljubezenska zgodba z mentalno prikrajšnanim junakom je uspela Forrestu Gumpu. Ti si celo za ta forum tu mač.

P.s.: RES je čas, da se odvadiš klečeplazit pred ženskami.