Zakaj samohranilka težko dobi partnerja?

Samozavestna ženska ne bo izbrala pr.asca. Zato tu nekaj ne štima. :-)[/quote]
Pajku so zadeve se najbolj jasne.
Se pac ne izzide vedno. A sta vidva svezelocen in Robi s prva zenskama? Recimo, da sta si 2 preprosto ze v osnovi razlicna, cez leta pa ugotovis, da se me razvijata enako in v isti smeri.Zaljubljenost ital mine in potem se vidi. Potem pa kaj? Dokler naju smrt ne loci.Seveda ne.Monogamija pravzprav ni naravna in kot vem se moski s tem strinjate.
Robi sploh nima veze samozavest z izbiro. Ce pa ze potem pa samozavestna zenska rada izbere samozavestnega tipa, ki so pa povecini pr.asci, tisti li jih jaz poznam so.[/quote]

Jaz sem se s svojo bivšo kar vredu ujel. Do momenta, ko se je gospa začela ukvarjat s filozofijo “samo enkrat se živi”, “carpe diem” in skrbjo, da slučajno ne bi “prošla baka sa kolačima”, smo kot družina živeli zelo dobro in res se nisem imel kaj dosti pritoževati, niti se ni ona.
No, po tem pa se nekako ni več izšlo predvsem njej.
Izbira je bila pač taka kot je bila in njena prva izbira je bila kar ok, njena druga izbira pa ji je uničila družino in na koncu še “obetajočo” vezo. Če pri teh rečeh ne razmišljaš, potem nikoli ne moreš pravilno oz. dobro izbrati.
Je pa prav neverjetno, da sem kljub poskusom, da bi družino održal skupaj, v njeni glavi še vedno jaz kriv za vse.

Katarza pride, enim prej, drugim kasneje, redkim pa nikoli.

Ja en plus ma….. to da je otrok še vedno problem iz čisto drugega vidika (strošek in to da nikdar ne bo tebe upošteval kot očeta (če je malo starejši)) je potem čisto drugi del ”težave” ali težave za partnerja (potencialnega)

Otrok je problem, ne zato ker je, ampak ker stane in ker pobira energijo…. pol ko pa še za povrh vsega ni niti tvoj, je pač za ene preveč, jaz jih ne krivim take odločitve, je povsem poštena in fer.

Jaz kot nekdo ki ne želim imeti otrok, se potem tudi za samohranilko ne bom odločil. Pač je to moja odločitev.[/quote]
Sej moski razlogi so mi popolnoma razumljivi, ce si pa sam ne zelis otrok pa sploh. Za nekoga, ki tako razmišlja je potem vseeno zakaj je zenska sama. Se mi zdi, da prevec obsojas nas, ki smo se pac pustile oplodit, napacnim moskim.Vse krivde pa vendarle ne nosimo same.[/quote]

Ja poglej, tam je skela nekoč filala kako ste ženske bolj sposobne, izobražene itd od tipov, potem pa ”padete” na najpomembnejšem življenskem testu ali odločitvijo, s kom imeti otroka 🙂

Pač ne deluje pozitivno na imidž o sposobnosti 🙂 Vse krivde morda ne nosite same, ampak če otrok ostane pri vas, izpadete ravno ve tiste ki ”plačate” ceno odločitve tako in drugače.

Če je človeku udobno, mora čimprej poskrbeti, da mu postane neudobno. Samo, da ni šibek. :)) Ta rek drži edino v primeru, ko človeku ni udobno in v tem vztraja.[/quote]
Če ti je skoz udobno sploh ne moreš vedet, da ti je udobno. Celo nasprotno, lahko se ti zdi da silno trpiš….

Komedija res 😀

O samozavesti se pogosto govori kot o neki neodvisni lastnosti, ki jo je treba podrediti volji. Kot da gre za odlocitev, samozavesten bom, in sem. Da mi je znati sto to ljudi samo puse…

Zares postanes samozavesten sele, ko iz prakse ves, da imas za to pokritje. Vse drugo so kvecjemu priblizki samozavesti, ce ne cisto fejkanje. Pa se to se gre za samozavest na podrocju kjer imas za to pokritje. Ne neka splosna samozavest. Seveda, na vec podrocjih kot bos uspesen, bolj bos na splosno samozavesten. Ampak samo zato, ker karierno totalka razturavas, se ne garantira, da se pred zenskami ne bos kar polulal od straha. In obratno. Itd.

Kako potem postati samozavesten na nekem podrocju? Tako, da ustvaris pogoje, da bos lahko zel uspehe. Ja skozi vlozek, angazma, trening, a ne? In tako potem, malo po malo, zacenjas zeti uspehe in dobivati pokritje/osnovo za svojo samozavest. In bolj ko si samozavesten, manj to be ta ali oni neuspeh kasneje zbil.

Pot do samozavesti je v vecini primerov tlakovana z neuspehi. Ravno vztrajanje, delo/trud kjub neidealnim rezultatom te postopoma naredi dobrega. Seveda so izjeme. Nekomu se karte enostavno poklopijo in, na pogled slucajno, tako rekoc cez noc, postane uspesen in kaj kmalu tudi bolj ali manj samozavesten. Vendar ta samozavest pogosto ni tako trdna kot tista, ki si jo dolgo casa sistematicno zavestno gradil. Ceprav gre tudi v “instant” uspesnosti bolj za to, da si instant le odkril, da si v tem dober. Temelje za uspehe pa si dolgo gradil; morda brez, da bi se procesa zavedal.

Res pa, a vecina na poti do samozavesti na xy podrocju omaga. Nismo dovolj motivirani, da bi vztrajali. Nismo dovolj sposobni. Enostavno ne zmojemo. Morda tudi zaradi slabe samopodobe oz. predstave o sebi, ki je slabsa od realne. Ampak to je ze druga tema.

Po drugi strani pa imamo taksne in drugacne bolnike, katerih samopodoba je napihnjena. Taksnemu cloveku niti daljsi niz neuspehov ne omaja samozavesti. Predstavlja si, da je kod sogovornik na nivoju ljudi, ki so dalec od njegove “lige”. In brez vsakih zadrzkov se bo spustil v strokovni pogovor s se taksnim strokovnjakom. Slednjemu bo sicer hitro jasno, koliko je ura. Ampak kaj mu pa preostane. Konfrontacija? Nenazadnje, kot ze napisano, pri taksnemu cloveku se s kritiko omaj kaj dosezo. Za razliko od osebe s slabo samopodobo, je pac sveto preprican, da je dosti vec kot dejasnko je. Na forumu imamo le eno taksno osebo, matjazka. Za druge si ne upam kaj dosti reci.

Če je človeku udobno, mora čimprej poskrbeti, da mu postane neudobno. Samo, da ni šibek. :)) Ta rek drži edino v primeru, ko človeku ni udobno in v tem vztraja.[/quote]
Če ti je skoz udobno sploh ne moreš vedet, da ti je udobno. Celo nasprotno, lahko se ti zdi da silno trpiš….[/quote]
Zal je res tako. 🙂

No zdaj si pa se ti nekaj skopiral, kar so drugi napisali. Ti ni bolj vazna lastna izkusnja? Je sploh vredno brati? 🙂

Ker prakticiram cold showerse vsako jutro je potem to tud moja lastna izkušnja 🙂

Ej ne, ni vredno. Prisluhni raje svojemu heroju Robiju. On te bo znal veliko več naučit od mene.

Če je človeku udobno, mora čimprej poskrbeti, da mu postane neudobno. Samo, da ni šibek. :)) Ta rek drži edino v primeru, ko človeku ni udobno in v tem vztraja.[/quote]
Če ti je skoz udobno sploh ne moreš vedet, da ti je udobno. Celo nasprotno, lahko se ti zdi da silno trpiš….[/quote]ce pa trpis pa se ti zdi, da si izven cone udobja. In je to to. 🙂

Samohranilko je za vzeti z otrokom starim do 3-4 leta ali starim več kot 18 let.

Zdravo,

Z drugim bi se iz logičnega vidika strinjal, s prvim bi pa potreboval malce več argumentacije.

Smešno. Mene bi bolj motilo, če bi imel partner lastnosti, karakter, ki se mi ne dopade, kakor pa otroke. Recimo, da je brezposeln lenuh, zdolgočasen pesimist, s slabimi življenjskimi navadami in zaj. karakterejem.

Saj vemo, da si grebatorka z otrokom.

Iz moškega vidika je to prav tako velikokrat res. Zato marsikatera samohranilka ostane samska. In ne zaradi otrok, ampak zaradi karakterja in omenjenih lastnosti..
Saj večina ni pripravljena spustiti kriterijev, ker ne razumejo, da še samske brez otrok, težko koga dobijo, kaj šele z otroki. 🙂

Saj vemo, da si grebatorka z otrokom.[/quote]

Razloži mi to besedno zvezo, da bom razumela.

Iz moškega vidika je to prav tako velikokrat res. Zato marsikatera samohranilka ostane samska. In ne zaradi otrok, ampak zaradi karakterja in omenjenih lastnosti..
Saj večina ni pripravljena spustiti kriterijev, ker ne razumejo, da še samske brez otrok, težko koga dobijo, kaj šele z otroki. :)[/quote]

Saj o tem sem govorila. Ne glede na to ali gledaš z moškega ali ženskega vidika, velja za vse enako.

Iz moškega vidika je to prav tako velikokrat res. Zato marsikatera samohranilka ostane samska. In ne zaradi otrok, ampak zaradi karakterja in omenjenih lastnosti..
Saj večina ni pripravljena spustiti kriterijev, ker ne razumejo, da še samske brez otrok, težko koga dobijo, kaj šele z otroki. :)[/quote]

Eni pač ne želimo vzdrževat tujih otrok ker še svojih praktično ne želimo imet… torej je karakter sekundaren. Otrok ni nekaj kar maš 3 leta pol pa zgine, ampak je ”večen”

Z drugim bi se iz logičnega vidika strinjal, s prvim bi pa potreboval malce več argumentacije.[/quote]

V primeru, da je “pravi tati bolj luftar” (kar v 50 % drži) te takšen otrok sprejme kot očeta.

Kaj pa če je mami luftar? Potem najbrž otroci niso največja ovira za resno zvezo. Ampak je to mami.
Mislim, da je tega dandanes kar precej. In tudi vsi moški niso tako za luno, da ne bi vedeli s kom imajo opravka. Moški hitro “skuži” s kakšne vrste žensko ima opravka – že po načinu kako jo je dobil…

Vsi osli bi se mi smejali.

Kdor ga je naredil, naj ga še ima.

Eno in isto temo gulite tukaj nonstop…ženska ali moški z otroci, isto je. Saj tudi veliko žensk noče tipa z otroci od prej ane? Potem se pač ustrezni poparčkajo med sabo in je mir. In kako eni neumno mislite: Kdor ga je naredil, naj ga ima? Kaj pa tam kjer eden od staršev umre npr. zaradi bolezni in je drugi še zelo mlad? A naj ostane kr sam ane?

Vprašanje je, koliko je zenska lahko zabita, da menjuje partnerje pred otroki? Da se ne ceni. Ogromno je moških ki komaj čakajo da tako posexajo. ( to so oni, ko jih nobena noče ki ma v glavi 5% urejene azdeve)