Ego uniči odnose. Ker tisti ki je poln samega sebe, prepričan v svojo superiornost, ne naredi nobenega koraka v izboljšavo ali v odnos. Moja prijateljica , poročena sicer z zelo dobrim moškim, se je v službi zaljubila v enega mlajšega. V bistvu neprimernega za njo, ampak njo je tisti moški čist prevzel, slepa za vse,  on je bil zanjo idealen, tako močna iluzija je to bila.  Ta mlajši je bil tak ego in samovšečen, da je bil prepričan, da bo ona hop skočila z njim v posteljo, pustila moža, se ločila. Se je že videl v novi vezi z njo, se bahal pred družbo o novi trofeji ( prijateljicin mož je zelo uspešen podjetnik in denar ni problem).  Varala še ni, sta pa šla na kakšen zmenek po službi.  Doma je pa mož začutil da se nekaj dogaja z njo , se začel truditi zanjo, prav boriti, spremenil garderobo, se začel urejati kot pravi maneken,  jo peljal za ta vikend sem , za drug vikend tja ( denar pri njima  ni problem) , v postelji bil aktiven, poskušal nove poze, da je bila ona čist paf , a je to isti človek. A tisti mlajši pa čakal, da bo ona naredila vse poteze, ker on je pa ja tako lep da vse dol padejo. Seveda je na koncu mož gladko zmagal , tisti ego tipček je pa splaval v pozabo. Danes imata zelo trden zakon, pa sta poročena nad 20 let. Ta njen mož je res pravi kvalitetni moški, ki je znal v pravem trenutku požreti moški ponos in se je trudil za ženo, ki jo ima zelo rad.  Nikoli ji ni očital, da se je zaljubila v deugega. Dobro pozna svojo ženo in ji  ustreže v določenih zadevah, ki njemu nič ne pomenijo. Ampak naredi zaradi nje, ona je pa vsa blažena kako je pozoren. Zato pa imata tak zakon brez večjih nesoglasij.

Ste kdaj pomislili, da se ne spremenijo, temveč le postanejo tisto, kar v resnici so in so si želeli boti, pa so se zaradi ljubega miru samo-sabotirali, dokler se nekega jutra niso več prenesli ob pogledu v zrcalu in se odločili narediti konec temu zlaganemu odnosu in tistemu, kar so v njem postali?

Dva primera poznam od blizu, letos sta se ločila. Oba na dveh bregovih, nihče ni hotel popustiti.En par, on deloholik, služba in popoldanski s.p., delal do noči vsak dan tudi soboto, v nedeljo pa spal. Žena ga ni mogla spremeniti, nezadovoljna je šla sama v shopping s prijateljicami, vedno osamljena, on potem ponorel da samo zapravlja. Ločitev je bila dokaj v efektu, sploh nista želela slišati o spravi, vsak je samo vlekel na svojo stran. Po ločitvi on v par mesecih dojame, da ne bo nobene našel , če bo samo delal, pa začel je delati napake v službi , je zaprl popoldanski s.p., se začel urejati, prej je hodil ves umazan okoli, kupil nov avto, da bo naredil vtis. Prej je ženi rekel da ne želi slišati , kam bosta šla med tednom, sedaj hodi na zmenke med tednom. Kar naenkrat ima čas. Sicer nezadovoljen nad zmenki, ženskami, da to ni to, pravi.

Drug primer podoben, ni hotel nič dati na osebno higieno, zanemarjen, gnili skrbasti zobje. Žena ga je pregovarjala, ni hotel nič zase narediti. Samo svoje vztrajal. Po ločitvi si je uredil zobe, tudi nagravzne zalizce nima več. Ker ve da ne bi šla nobena z njim na zmenek.