Strah me je zanosit, da ne bi rodila otroka s posebnimi potrebami, ne vem kako bi to sfolgala. Vsa čast staršem, ki skrbijo za take otroke. Saj so angelčki,a mora biti zelo naporno.

Kje si dobila ta podatek? A glede na Slovenijo?
Toliko otrok s posebnimi potrebami se rojeva zato, ker si želijo ženske kariero, se izobrazit, potem so že malo starejše in želijo otroka. Zato, ker rojevajo pri prepozni starosti. Temu sledi veliko večja možnost za napake. Imaš pa tudi mlade mamice, ki se jim to zgodi, ne rečem. Ampak tu je potrebno tudi malo sreče, po moje.

Nimam nobenega podatka, govorim na podlagi svojih vtisov. Na TV vsak dan kažejo te otroke in zbirajo denar za zdravljenje ali kaj podobnega, očitno jih je veliko.

V glavnem zato, ker se sedaj tudi rizične nosečnosti pripelje do konca, nekoč so se take nosečnosti končale s splavi in je naredila narava sama selekcijo. Včasih so taki otroci zelo majhni umrli. Sedaj tudi otroci z Downovim sindromom doživijo zrela leta, včasih so umrli že v puberteti.
Po drugi strani pa ima vpliv tudi precej onesnaženo okolje in hrana, ki jo uživamo.

Sem bila mlada mamica in imam otroka s pp. V šolo hodi v zavodu in težko bi trdila, da so starši njegovih sošolcev pozno imeli otroke. Večinoma so mladi. Ko se pogovarjamo zakaj, omenijo zdravniške “zmote”, predčasen porod – nepojasnjen, no naš NIMA diagnoze in tako tudi vzroka ne.

Nimam nobenega podatka, govorim na podlagi svojih vtisov. Na TV vsak dan kažejo te otroke in zbirajo denar za zdravljenje ali kaj podobnega, očitno jih je veliko.
[/quote]

Ja, ampak ne vidiš pa, koliko zdravih se rodi na enega s posebnimi potrebami. To moraš gledat. Po tv ne bodo kazal vsak dan, koliko je bilo “uspešnih” porodov.
Sem mislila, da si gledala kakšno primerjavo.
Na tv vidimo same slabe stvari in potem mislimo, da se samo slabo dogaja. Jaz ne spremljam novic. Mogoče si preberi kak strokovni članek. Ne skrbet, bodi pozitivne volje.

Žal so velikokrat krivi zdravniki ki ob porodu napacno ravnajo. Nas bi bil zdrav ce bi se zdravik bolj pametno odlocil…

Pa tudi več se piše o njih.

Statistike sicer ne poznam, a najbrž da se je tudi včasih rodilo (ali pa vsaj spočelo) veliko otrok s takšnimi ali drugačnimi primanjkljaji. Včasih se je zelo drugačne otroke skrivalo, če ne celo puščalo umreti, tako ali drugače. Tako da se o njih ni dosti govorilo. Danes jih pa starši okrog vodimo, pa vključujejo se v vrtce in šole. Sploh pa včasih ni bilo interneta, ni bilo televizije, da bi takšne otroke, če bi se jih že kdo namenil pokazati, sploh lahko kje kazali celotnemu narodu. In veliko posebnih potreb se kot takih tudi ni prepoznalo. Hiperaktivni otroci recimo so bili prepoznani kot nagajivi, ki jih je bilo treba disciplinirati, zlepa ali zgrda. Otroci z raznimi učnimi težavami so bili pač prepoznani kot neumni. In kar je še tega. Posebne potrebe so pač zelo širok pojem. Tudi vsi, ki moramo nositi očala, smo ljudje s posebnimi potrebami.

Ker je naravna selekcija na nuli.

Nekje 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok je s pp. Danes je moznost prezivetja vecja, pa bolj so izpostavljeni.

Za avtorico pa: ce zelis imet otroka, moras sprejet tveganje. Saj lahko tudi kadarkoli v zivljenju se nam zgodi nesreca in postanemo invalidi… zal tveganje vedno obstaja. Ko si v situaciji pac reagiras in ne razmisljas.

Ne se bat. Če boš stroga, imela jasno v glavi, kaj je prav in kaj ni, tvoj otrok ne bo s posebnimi potrebami.
Danes jih je tako veliko, ker so razvajeni, nimajo postavljenih meja.
Če se otrok vede grdo (kriči, tepe, odgovarja, se trmari), mu je treba že zelo zgodaj povedati, da se to ne dela, da ni lepo.
Vzgoja se začne že od rojstva. Vzgajajo starši, ne televizija ali tablica.

Ni potrebe po tem ,da te je strah,res,da je vedno možnost ,da gre kaj narobe..ampak kdaj pa v življenju ni tako. Poglej okrog sebe,ne razne kvazi statistike in vidiš,da je glavnina ok. Če pa mislišna otroke ,ki imajo v šoli odločbe ,tukaj pa je zelo zelo malo otrok ,ki imajo RES posebne potrebe,vse ostalo so otroci,ki jim nihče ne postavi mej,starši jim pa lenobo podpirajo

To so nevzgojeni otroci. Govori pa se o otrocih s posebnimi potrebami.

Posledica Černobila in vsega, kar sodi zraven: https://sl.wikipedia.org/wiki/{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Cernobilska_nesre{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Da

Vse se je začelo po tem, ko se je zgodila ta nesreča, tj. po letu 1986.

Menim, da so razlogi naslednji:
1) Danes se otrok s posebnimi potrebami ne skriva več, tako kot nekoč – niso več sramota družini
2) Danes imajo otroci s posebnimi potrebami in kasneje odrasli s posebnimi potrebami več možnosti v življenju in se zato vanje vlaga. Včasih teh možnosti ni bilo.
3) Danes lahko otroci z mnogimi motnjami preživijo do odraslosti in celo v stara leta – včasih so mnogi izmed njih umrli. Tudi jaz bi bil že mrtev brez sodobne medicine.
4) Danes so na voljo mediji, ki vse to objavijo – včasih tega ni bilo.

Občutek, zakaj se ti zdi več otrok s posebnimi potrebami je nesposobna država, ki več nameni mačku v zavetišču kot otroku, ki potrebuje fizioterapije,..zato se starši v obupu izpostavijo,…
Stareješe nosečnice, malomarni ginekologi..
Moram pa povedati, da je danes preživetje nedonošenosti ekstremna.. V 1. nadstropju Ljubljanske porodnišnice na intenzivni za nedonošenčke delajo čudeže in ohranijo že 22 tedenskega otroka…tudi pod 500grami..

Ko si v taki situaciji bi dal vse na tem svetu, da ti otrok nebi umrl, otroka vrhunski strokovnjaki rešijo, za posledice se takrat ne zavedaš..
Ampak ker si mati, sprejmeš vse diagnoze svojega otroka, ki ga imaš najraje na svetu,..pa čeprav prejokaš cele noči..
Zanimivo je tudi to, da večina pravi, važno da bo otrok zdrav…
IN ČE NI? Ga vržemo stran? Ga pustimo v zavodih? NE, OBOŽUJEMO GA!!!!!! KER JE NAŠ OTROK!!!!!!
To so/smo super mame!!!!!
En lep pozdrav vsem super mamam!

Nekaj mora biti narobe že v maternici z otrokom, ker da je tega toliko veliko je to res zelo čudno.

To so tezke teme in tezke odlocitve. Otrok, rojen s 22t ima minimalno moznosti, da bo odrasel v samostojno, normalno osebo. Zelo verjetno bo imel cel kup zdravstvenih tezav. Medicina res dela cudeze in ga ohrani pri zivljenju, ampak vprasanje je, ce je tako zivljenje vredno ziveti?

To so tezke teme in tezke odlocitve. Otrok, rojen s 22t ima minimalno moznosti, da bo odrasel v samostojno, normalno osebo. Zelo verjetno bo imel cel kup zdravstvenih tezav. Medicina res dela cudeze in ga ohrani pri zivljenju, ampak vprasanje je, ce je tako zivljenje vredno ziveti?
[/quote]

Vsak človek si želi živeti! Vseeno kako.

Razumem brezpogojno ljubezen, ker sem sama mama.
A vendar, kaj bo, ko super mame ne bo več ali ne bo več zmogla?
Kdo bo skrbel za sicer krasnega, a večnega, v vsem od drugih odvisnega otroka?
Komu naprtiti breme 24/7 skrbništva nad njim?

Vsak človek si želi živeti! Vseeno kako.
[/quote]
Ni res, da je kakovost življenja nepomembna.

In – oprostite, v primeru hudo duševno prizadetih ljudi lahko potrdim, da se le-ti prav gotovo ne zavedajo svoje okolice, ne znajo oblikovati ter izraziti misli in nikakor ne bi zmogli pritrditi tezi, da si želijo živeti.

Ti ljudje so v popolnoma vsem odvisni od drugih, skrb zanje pa je, četudi kakšna super mama pravi, da so “sončki” dejansko nekaj najbolj izčrpujočega na svetu.
Ni napredka, ni razvoja, stanje enako, nespremenjeno, strmeče, nezavedujoče, apatično in depresivno.

Nikomur ne privoščim tega, si pa včasih mislim, da bi bilo veliko ljudem, ki skrbijo za ta negibna telesa in skrite duše bolje, ko slednje medicina ne bi ohranila pri življenju.

Iz svojih poznanj bi rekla, da je nekaj odločb, da je otrok s posebnimi potrebami nepotrebnih. Če otrok v šoli odstopa od povprečja – slabe ocene, težave pri učenju/razumevanju, se grdo obnaša,… Taki učenci dobijo hitro odločbo. V resnici pa rabijo samo boljšo vzgojo in to, da se jim starši bolj posvečajo in jim postavijo jasne meje. Eni so pač nadarjeni za druge stvari. Ne moremo kar vseh otrok zmetat v isti koš, kot to zadnja leta počne “naše” šolstvo.