Zakaj siljenje deklic v netehnične poklice?
Zato, ker fante od malega vzgjajajo, da so moški za tehniko in deklice od malega tlačijo v roza cotke in oborožijo z igračkami kot so barbika in kuhalnice in dojenčki.[/quote]
Barva cotk pri vsem skupaj nima nič, po mojem.
Igrače se pa otrokom kupujejo glede na njihovo zanimanje. In mislim celo, da so deklice manj
“posiljevane” z določenim tipom igrač, kot fantki. Ker nekatere starše (še bolj stare starše)
prime cela panika, če FANTEK pokaže zanimanje za barbike in kuhanje, ker to je nevarno,
ker bo gotovo gej, ker to ni zdravo za fanta…
Puncam se avtomobilčke prej “oprosti”, kot babrbike fantkom.[/quote]
Dojenček kaže kaka zanimanja?
Že dojenček začnejo oblačit v roza deklice in v modro fantke. POtem pa se to stopnjuje.
In ja, res je, če bo fant pokazal zanimanje za barbiko, bo katastrofa. In zakaj ne bi smel?
Kot otrok sem bila prav jezna. Brat je dobival avtomobilčke, žoge, družabne igre. Jaz pa punčke in podobne igrače. K sreči je mama kupovala bolj pametno. Samo večinoma pa so drugi prinašali meni totalno nezanimive igrače (punčke in podobno), bratu pa same zanimive.
No ne vem, ravno ta dva primera (prostorska predstava in večopravilnost) sta bila raziskana in
z raziskavo potrjena. Obstajajo članki, pa si poguglej,
Ne vem, če j to stereotip, jaz pač opazujem ljudi in je po mojih izkušnjah tako, da je moškim
tehnika bolj domača, kot ženskam. Je pa seveda res, da se preveč posplošuje in da potem
izpade, kot da so VSI moški tehnični in VSE ženske antitalenti, kar seveda ni res.
Ampak če vzameš povprečno populacijo, recimo en razred otrok 10 let starih, sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da
je vzorec vsaj 30:70 v korist fantov, ki se zanimajo za tehniko.[/quote]
Obstajajo tudi raziskave, kjer so ugotovili, da nikakor ne moreš na podlagi možganov reči kateri so moški in kateri ženski možgani. Mislim, da to pove kar veliko o tem koliko je res razlike. Predvsem pa je veliko vprašanje koliko na razvoj možganov vplivamo z našo vzgojo in tisto našo delitvijo na avtke in barbike.[/quote]
Ja, lej, ok.
Če bi bilo tako, bi punce množično drle na tehnićne šole, ker do zdaj sem vedno spregledala
dvometerske omare z gajžlami, ki odganjajo vsako punco, ki jo vidijo, da se hoče vpisati.
Podobno kot to delajo brkate ženske pred vzgojiteljsko, samo da te odganjajo fante.
Barva cotk pri vsem skupaj nima nič, po mojem.
Igrače se pa otrokom kupujejo glede na njihovo zanimanje. In mislim celo, da so deklice manj
“posiljevane” z določenim tipom igrač, kot fantki. Ker nekatere starše (še bolj stare starše)
prime cela panika, če FANTEK pokaže zanimanje za barbike in kuhanje, ker to je nevarno,
ker bo gotovo gej, ker to ni zdravo za fanta…
Puncam se avtomobilčke prej “oprosti”, kot babrbike fantkom.[/quote]
Dojenček kaže kaka zanimanja?
Že dojenček začnejo oblačit v roza deklice in v modro fantke. POtem pa se to stopnjuje.
In ja, res je, če bo fant pokazal zanimanje za barbiko, bo katastrofa. In zakaj ne bi smel?
Kot otrok sem bila prav jezna. Brat je dobival avtomobilčke, žoge, družabne igre. Jaz pa punčke in podobne igrače. K sreči je mama kupovala bolj pametno. Samo večinoma pa so drugi prinašali meni totalno nezanimive igrače (punčke in podobno), bratu pa same zanimive.[/quote]
Ja ok, no. Meni se oblačenje ne zdi sporno, zelo malo otrok vidim oblečenih v roza ali modro,
je pa to en prikladen način, da se izogneš (pri zelo mejčkenih) spraševanja, ali je fantek ali
punčka. Recimo.
Pri nas sva bila tudi brat in jaz – in sva se krasno igrala z vsemi igračami OBA, najprej sva iz kock
naredila hišo in avte, potem so pa punčke te zadeve uporabljale…in sva se krasno zabavala.
Vekiko igrač je bilo pa itak unisex (žoge, inštrumenti, knjige, kemijski kit, športna oprema).
Barca, od kod ti pa potem znanje računovodstva, če si hodila v tehniško sš?[/quote]
Sem delala še prekvalifikacijo (ne toliko zaradi mojega interesa kot zaradi potreb), potem pa še študirala to naprej.
A vseeno mi tehnika nikoli ni bila tuja, že kot mala sem se raje igrala s kakim konstruktorjem kot pa preoblačila punčke… še zdaj se vsi doma spomnimo zgrešenega darila nekje v začetku OŠ, ko mi je Dedek Mraz prinesel otroški šivalni stroj in ne Elektro-pionirja 🙁 Pa ne, da ne znam zdaj uporabljati šivalni stroj…
Priznam pa, da na sekularki, z motorno žago, štemarco … ne delam, vrtalnik, fleksarca in podobno pa so mi ravno toliko domači kot pa multipraktik ali pa pečica in pri vsem uživam.
To pa res ni daleč od tega. V tem si IZJEMA in ne pravilo, fajn zate, da imaš talent za tehniko,
ampak kjerkoli sem jaz pokazala najmanjši interes za tehniko, so mi vsi z veseljem razložili
(čeprav priznam, da mi ni kovekaj koristilo) in nikoli me niso odrinili.
Naučila sem se dovolj, da suvereno blefiram pri mehaniku (poznam nekaj strokovnih izrazov,
ki jih navržem in se potem z mano pogovarjajo bolj odkrito in normalno). Pa dovolj, da doma
pomagam pri vsem, bila sem zraven pri gradnji bajte in tudi sama kaj naredim, ko enkat vem
kako. Orodje mi je enako domače, kot šivanje in kuhanje.
Kadarkoli sem se česa hotela naučiti in lotiti, sem vedno našla ljudi, ki so bili veseli mojega
zanimanja, nikoli mi ni nihče rekel, da kaj ni za ženske – razen enkrat, ko je bila pa štemarca
tako težka, da sem jo komaj dvignila, ni bilo šans, da bi delala z njo.
Še vedno pa trdim, da smo V VELIKI VEČINI ženske manj nadarjene za tehniko od moških.[/quote]
No potem si v zanimivem svetu doma. Tam, kjer sem jaz doma, jim je nenavadno, če zna ženska zamenjat gumo, namestiti verige pri avtu in take zadeve. Da ne rečem, da jim je čudno, ko vidijo žensko kako vrta, šraufa. Super, da si ti v drugačnem svetu doma.
Ta ‘nadarjenost’ je privzgojena. Deklicam se že od malega trobi, da morajo pospravljati, kuhati, likati, že od malega jih silijo v roza cotke, se jih ima za princeske (vemo, da so princeske v pravljicah neumne tepke, so pa lepe, ponavadi jih ata kralj da nekomu za ženo).
Tako, da ja, samo trapasti stereotipi.[/quote]
Nič niso krivi stereotipi, ampak tvoje travme.
In krivi so tebi podobni, ki imajo prav tako travme ali pa takšne in drugačne motnje in potem svojo zblojenost širijo preko raznih lobijev, ekstremistov, medijev…..Zblojeni ljudje so najbolj glasni s svojimi ekstremističnimi novodobnimi in modernimi idejami o teoriji spolov.
Posledično je vedno več ljudi žrtev, ki ne vedo kdo so, kaj so in zakaj sploh živijo ter kaj je smisel njihovega življenja.
So ujetniki v vsej svoji absolutni svobodi. Vsi enakopravni – vsi zblojeni. 🙂
No potem si v zanimivem svetu doma. Tam, kjer sem jaz doma, jim je nenavadno, če zna ženska zamenjat gumo, namestiti verige pri avtu in take zadeve. Da ne rečem, da jim je čudno, ko vidijo žensko kako vrta, šraufa. Super, da si ti v drugačnem svetu doma.
Ta ‘nadarjenost’ je privzgojena. Deklicam se že od malega trobi, da morajo pospravljati, kuhati, likati, že od malega jih silijo v roza cotke, se jih ima za princeske (vemo, da so princeske v pravljicah neumne tepke, so pa lepe, ponavadi jih ata kralj da nekomu za ženo).
Tako, da ja, samo trapasti stereotipi.[/quote]
Nič niso krivi stereotipi, ampak tvoje travme.
In krivi so tebi podobni, ki imajo prav tako travme ali pa takšne in drugačne motnje in potem svojo zblojenost širijo preko raznih lobijev, ekstremistov, medijev…..Zblojeni ljudje so najbolj glasni s svojimi ekstremističnimi novodobnimi in modernimi idejami o teoriji spolov.
Posledično je vedno več ljudi žrtev, ki ne vedo kdo so, kaj so in zakaj sploh živijo ter kaj je smisel njihovega življenja.
So ujetniki v vsej svoji absolutni svobodi. Vsi enakopravni – vsi zblojeni. :)[/quote]
Uf, kaj je pa s tabo narobe?
Aja, seveda, stalno sovraštvo do žensk. Nič novega od tebe. Saj vsi vemo, da ne zdržiš ne da bi nekje nekaj pljuval po ženskah. Naj ti bo v veselje.
Barca, od kod ti pa potem znanje računovodstva, če si hodila v tehniško sš?[/quote]
Sem delala še prekvalifikacijo (ne toliko zaradi mojega interesa kot zaradi potreb), potem pa še študirala to naprej.
A vseeno mi tehnika nikoli ni bila tuja, že kot mala sem se raje igrala s kakim konstruktorjem kot pa preoblačila punčke… še zdaj se vsi doma spomnimo zgrešenega darila nekje v začetku OŠ, ko mi je Dedek Mraz prinesel otroški šivalni stroj in ne Elektro-pionirja 🙁 Pa ne, da ne znam zdaj uporabljati šivalni stroj…
Priznam pa, da na sekularki, z motorno žago, štemarco … ne delam, vrtalnik, fleksarca in podobno pa so mi ravno toliko domači kot pa multipraktik ali pa pečica in pri vsem uživam.[/quote]
Ja, tudi meni je vrtalnik bolj domač kot pečica :).
Sem delala še prekvalifikacijo (ne toliko zaradi mojega interesa kot zaradi potreb), potem pa še študirala to naprej.
A vseeno mi tehnika nikoli ni bila tuja, že kot mala sem se raje igrala s kakim konstruktorjem kot pa preoblačila punčke… še zdaj se vsi doma spomnimo zgrešenega darila nekje v začetku OŠ, ko mi je Dedek Mraz prinesel otroški šivalni stroj in ne Elektro-pionirja 🙁 Pa ne, da ne znam zdaj uporabljati šivalni stroj…
Priznam pa, da na sekularki, z motorno žago, štemarco … ne delam, vrtalnik, fleksarca in podobno pa so mi ravno toliko domači kot pa multipraktik ali pa pečica in pri vsem uživam.[/quote]
Ja, tudi meni je vrtalnik bolj domač kot pečica :).[/quote]
Ne bi rekla, da mi je bolj domač kot pečica, ker zelo rada pečem, z veseljem pa uporabim tudi vrtalnik, ko je potrebno.
To pa res ni daleč od tega. V tem si IZJEMA in ne pravilo, fajn zate, da imaš talent za tehniko,
ampak kjerkoli sem jaz pokazala najmanjši interes za tehniko, so mi vsi z veseljem razložili
(čeprav priznam, da mi ni kovekaj koristilo) in nikoli me niso odrinili.
Naučila sem se dovolj, da suvereno blefiram pri mehaniku (poznam nekaj strokovnih izrazov,
ki jih navržem in se potem z mano pogovarjajo bolj odkrito in normalno). Pa dovolj, da doma
pomagam pri vsem, bila sem zraven pri gradnji bajte in tudi sama kaj naredim, ko enkat vem
kako. Orodje mi je enako domače, kot šivanje in kuhanje.
Kadarkoli sem se česa hotela naučiti in lotiti, sem vedno našla ljudi, ki so bili veseli mojega
zanimanja, nikoli mi ni nihče rekel, da kaj ni za ženske – razen enkrat, ko je bila pa štemarca
tako težka, da sem jo komaj dvignila, ni bilo šans, da bi delala z njo.
Še vedno pa trdim, da smo V VELIKI VEČINI ženske manj nadarjene za tehniko od moških.[/quote]
No potem si v zanimivem svetu doma. Tam, kjer sem jaz doma, jim je nenavadno, če zna ženska zamenjat gumo, namestiti verige pri avtu in take zadeve. Da ne rečem, da jim je čudno, ko vidijo žensko kako vrta, šraufa. Super, da si ti v drugačnem svetu doma.
Ta ‘nadarjenost’ je privzgojena. Deklicam se že od malega trobi, da morajo pospravljati, kuhati, likati, že od malega jih silijo v roza cotke, se jih ima za princeske (vemo, da so princeske v pravljicah neumne tepke, so pa lepe, ponavadi jih ata kralj da nekomu za ženo).
Tako, da ja, samo trapasti stereotipi.[/quote]
tehnikka, po mojem pa ti živiš v nekem zanimivem svetu.
Sama sem tudi v tehničnem poklicu, kjer smo ženske šele zadnja leta, z razvojem tehnike lahko postale bolj enakovredne moškim, tudi številčno smo že precej izenačeni. Prej je bilo delo fizično za mnoge ženske prenaporno.
In vidim, da se istih zadev moški in ženske lotevamo precej drugače, iste probleme bomo rešili zelo različno, pristopili k delu na drugačen način.
In nič ni narobe s tem. Včasih je boljši moški, bolj usmerjen pristop, včasih je boljši ženski, bolj kompleksen pristop.
Sama kljub vsej tehnični izobrazbi in veselju nad ‘moskimi’ deli odpovem na nekaterih zelo banalnih zadevah, ki večini moških ne predstavlja nobenih težav. Tako da se precej bolj strinjam s feministkinim mnenjem in opažanji kot pa s tvojimi.
A se ne slepim, da smo enaki, ker nismo.
Smo pa enakopravni, razumeti in upostevati pa moramo seveda tudi te razlike med ljudmi.
Daleč od tega. Meni niti malo ni do takih poklicev kot je vzgojiteljica, skrb za starejše. Rada imam pa tehniko. Ni mi problem kako stvar porihtat. je pa tako, da so me vedno odrivali od takih stvari, češ, da to ni za punce/ženske.
Rada bi se kaj več naučila o takih stvareh in me moti, ko začne nekdo, da ženske smo pa za skrb drugih ne pa za tehniko.[/quote]
Torej je bil problem dejansko v tvojih starših?
Še o stereotipih:
Praviloma niso nastali kar tako, iu kaprice nekega človeka, ampak na osnovi nekih daljših izkušenj.
Ker pa se ljudje skozi čas spreminjamo, sploh pa, ker se razvija tehnika na mnogih področjih in nam olajšuje življenje, nekatera pravila in ureditve, ki so še nekaj let nazaj veljale za samoumevne, dandanes več ne veljajo. Naša prepričanja pa ljudje večinoma ne uspemo enako hitro prilagajati.
Ja, tudi meni je vrtalnik bolj domač kot pečica :).[/quote]
Ne bi rekla, da mi je bolj domač kot pečica, ker zelo rada pečem, z veseljem pa uporabim tudi vrtalnik, ko je potrebno.[/quote]
Vrtalniki niso problem, večini žensk težave predstavljajo težji predmeti, sak smo praviloma fizično šibkejše od moških in enostavno nimamo takšne fizične moči kot oni oz. je naša prostorska predstava pogosto slabša.
Recimo ena sveža prigoda, ki sta mi jo povedala starša: avtobus upokojencev je peljala voznica. Njena vožnja je bila brezhibna, nežna, brez sunkovitih reakcij, skratka prijetna. Zapletlo se je na cilju, kjer je imela 2 težavi: potnikom je z zelo opaznim naporom pomagala pri deljenju prtljage (na vstopni postaji so sorodniki potnikov pomagali pri zlaganju težkih kovčkov v avtobus), drug problem pa je bilo spraviti avtobus vzvratno po dolgi ozki hriboviti cesti. Tako je peljala, ker na manjšem obračališču (edina) ni uspela obrniti avtobusa.
Pri določenih zadevah so pač praviloma boljši moški, pri drugih ženske.
Izjeme potrjujejo pravilo.
Ne bi rekla, da mi je bolj domač kot pečica, ker zelo rada pečem, z veseljem pa uporabim tudi vrtalnik, ko je potrebno.[/quote]
Vrtalniki niso problem, večini žensk težave predstavljajo težji predmeti, sak smo praviloma fizično šibkejše od moških in enostavno nimamo takšne fizične moči kot oni oz. je naša prostorska predstava pogosto slabša.
Recimo ena sveža prigoda, ki sta mi jo povedala starša: avtobus upokojencev je peljala voznica. Njena vožnja je bila brezhibna, nežna, brez sunkovitih reakcij, skratka prijetna. Zapletlo se je na cilju, kjer je imela 2 težavi: potnikom je z zelo opaznim naporom pomagala pri deljenju prtljage (na vstopni postaji so sorodniki potnikov pomagali pri zlaganju težkih kovčkov v avtobus), drug problem pa je bilo spraviti avtobus vzvratno po dolgi ozki hriboviti cesti. Tako je peljala, ker na manjšem obračališču (edina) ni uspela obrniti avtobusa.
Pri določenih zadevah so pač praviloma boljši moški, pri drugih ženske.
Izjeme potrjujejo pravilo.[/quote]
Se strinam s tem, da je del “delitve” del povezan tudi s fizičnimi sposobnostmi, ne pa tudi s tem, da imamo ženske slabšo prostorsko predstavo.
No potem si v zanimivem svetu doma. Tam, kjer sem jaz doma, jim je nenavadno, če zna ženska zamenjat gumo, namestiti verige pri avtu in take zadeve. Da ne rečem, da jim je čudno, ko vidijo žensko kako vrta, šraufa. Super, da si ti v drugačnem svetu doma.
Ta ‘nadarjenost’ je privzgojena. Deklicam se že od malega trobi, da morajo pospravljati, kuhati, likati, že od malega jih silijo v roza cotke, se jih ima za princeske (vemo, da so princeske v pravljicah neumne tepke, so pa lepe, ponavadi jih ata kralj da nekomu za ženo).
Tako, da ja, samo trapasti stereotipi.[/quote]
tehnikka, po mojem pa ti živiš v nekem zanimivem svetu.
Sama sem tudi v tehničnem poklicu, kjer smo ženske šele zadnja leta, z razvojem tehnike lahko postale bolj enakovredne moškim, tudi številčno smo že precej izenačeni. Prej je bilo delo fizično za mnoge ženske prenaporno.
In vidim, da se istih zadev moški in ženske lotevamo precej drugače, iste probleme bomo rešili zelo različno, pristopili k delu na drugačen način.
In nič ni narobe s tem. Včasih je boljši moški, bolj usmerjen pristop, včasih je boljši ženski, bolj kompleksen pristop.
Sama kljub vsej tehnični izobrazbi in veselju nad ‘moskimi’ deli odpovem na nekaterih zelo banalnih zadevah, ki večini moških ne predstavlja nobenih težav. Tako da se precej bolj strinjam s feministkinim mnenjem in opažanji kot pa s tvojimi.
A se ne slepim, da smo enaki, ker nismo.
Smo pa enakopravni, razumeti in upostevati pa moramo seveda tudi te razlike med ljudmi.[/quote]
Nikjer nisem trdila, da smo enaki ali da smo enaki v fizični moči.
Govorim le to, da mi je trapasto, da se deklice tlači v roza cunje (roza barvo sem od nekdaj sovražil), da se deklicam kupuje za igrače punčke, se jih kliče princeske, se jim govori, da morajo znati kuhat, likat , tudi igrače so v to smer. Dečkom pa se režijo, če se bi igrali s punčkami, kuhali.
In ja, še vedno se tule ni nobena oglasila, ki bi bila avtmehaničarka. Se ja pa kar nekaj žensk oglasilo, ki povedo, da so tehnične izobrazbe, amapk, da so bile pri njih le dve, tri punce v letniku.
Fizična moč je definitivno slabost pri poklicih, ki to zahtevajo. Za kakšne gradbenike, ki imajo pisarniško delo, pa sploh ne. Ravno zadnjič je en sorodnik, ki vozi kamion, razlagal, kako je ena dobra šoferka vlačilca, ki jo pogosto sreča pred dostavo Špara. Baje obvlada in obrača vlačilca kot nič.
Jaz sem možu, ko sem bila brez službe, pomagala pri kitanju, beljenju in postavljanju montažnih sten. Po enem letu sem se že kar navadila in znam zdaj marsikaj čisto samostojno. Si lahko predstavljate, kako so čudno gledali po gradbiščih…
Eh, to ne znajo kar iz glave, gotovo jim je že kdaj kdo kaj pokazal, pa tudi ni treba bit nek genij, da si lahko avtomehanik. Če si naredila katerokoli srednjo šolo, bi tudi avtomehanično brez večjih problemov, samo voljo in čas si je treba vzet, se poglobit, pa je. Je pa tako da so v naši generaciji tiste, ki so šli na katerokoli poklicno šolo, gledali zviška, češ da je to za neinteligentne. Ni imelo veze al je šlo za lesarsko, strojno, kuharsko, zdravstveno… Vsi so rinili na gimnazije. Iz gimnazije je pa potem par mojih sošolk šlo na strojno fak. in sedaj z veseljem delajo na tem področju.
Tudi te raziskave so lahko prirejene in ne pridejo vse do enakih ugotovitev. Npr. to, da ženske lahko delajo več opravil hkrati, se je meni vedno zdela čista neumnost. Kakšnih opravil? Gledat TV in zraven lakirat nohte verjamem, kaj bolj kompleksnega se pa veliko ljudem obeh spolov zatika. Npr.vožnja avta je tak primer, zahteva koncentracijo na več opravil hkrati, pa se moški še hvalijo, kako jim to dobro gre. Ali pa npr določeni plesi: usklajeno gibanje rok, nog…Jaz to še predobro vem, ker mi koordinacija gibov izrazito ne gre in imam na omenjenih področjih zato težave. Avta se po več letih muke še vedno ne morem naučiti voziti, za ples sem pa tudi štorasta da je joj. Ampak gumo pa znam zamenjat in verige tud namontirat, doma po potrebi privijem vijake, pritrdim kakšno poličko, sestavim pohištvo, zamenjam žarnico in razmontiram ter popravim računalnik 🙂 Seveda tudi perem, pomivam posodo, itd. Od domačih opravil še najbolj sovražim kuhanje, čeprav vse osnovne jedi znam pripraviti.
Matematiko, fiziko, kemijo tudi sovražim in sem vedno rabila inštrukcije da sem zlezla skozi šolo, po drugi strani pa tudi za tuje jezike nisem nek talent, pisanje in branje mi še kar gre, pri govornem izražanju se pa močno zatakne, še v slovenščini. Tudi rabim dosti da se jih naučim in mi ne gre kar v uho kot nekaterim. Ko smo imeli tiste teste sposobnosti v OŠ, se na nobenem področju nisem odrezala slabo, izrazito dobro pa tudi ne. Tako da nisem nek izrazito družbosloven ali narovoslovno-tehničen tip, sem neka mešanica obojega. Nekateri so res izraziti talenti na enem področju, za večino ljudi obeh spolov pa je zadeva bolj tam-tam, v povprečju nekje, in potem je predvsem od okolja odvisno, kaj bodo bolj razvijali.