Zakaj Slovenija ne bo nikoli bogata država
Definicija praga revščine je relativna. Meni ni problem za zajtrk nekaj z rižem spečti, kar sem se v aziji naučil, v sloveniji pa je taki obrok za siromaka. Imam tam prijatelja ki vsaki dan lovi ribe in divjad da nahrani družino. Lovi, ne nakupuje, nalovi vse kar se da na trnke in s pastmi pa še kaki divji med najde v gozdu pa ga prodaja po kilah, a za združene narode je to revščina.
Naj ostanemo kar smo. Nimamo (velikega) problema z migranti, ceste so odlične v primerjavi s kakšno Gruzijo, nobenih geto propadajočih sosesk z nevarnimi tolpami kot v Marseillu in nismo tarča terorizma. Kdo hoče Nemčijo v Sloveniji? Ko greš skozi ulice Frankfurta vidiš klošarje ki sedijo na tleh v vrsti en za drugim, babice brez vsega in samo lahko prosjačijo na dežju. Bolj si bogat in imaš več prebivalstva, več imaš problemov za reševat. Pa še s teroristi in neonacisti se ubadajo. Je tudi ena napisala da jo je na letališču München hotela narkomanka okrasti. Na letališču. Imaš kakega drogeraša na Brniku?
Na ulicah Neaplja sem videl na miljardo flekov od čigumijev na tleh, tu pa nam vsaki turist pravi kak imamo spucane ulice. Angležem pa gre pamet 300 na uro ker mislijo da so glavni na svetu, grejo ven iz EU, mladi so leni in samo na druge delo prenašajo in se izgovarjajo, pa še fejst se zaredijo ker drugega kot ocvrte hrane nimajo. Kdo od vas jé pomfri z jajci za zajtrk? Po treh letih jih več ne prenesem.
Mene je groza ko grem po “bogatejši” evropi. Dva miljona nas je dovolj in smo lepa oaza manjšega razvoja pa čeprav nimamo Elona Muska z raketami v Kopru, se pa Akrapovičev auspuh po celem svetu dobi!
Da malo popravim to nakladanje, ko je tastar 80 umrl je bila yuga zadolžena 9 milijard DOLARJEV!! ko smo 91 razpadli na več držav pa je njen dolg znašal 20 milijard DOLARJEV in to dolg takratne yuge, ki se je razdelil na nove države.
Ostalo zgoraj je sicer do nekje približno res samo letnice dogajanja so malo zamešane.
[/quote]
[img]https://www.researchgate.net/profile/Predrag_Rajsic/publication/263506761/figure/fig1/AS:613993978806274@1523398980614/figure-fig1.png[/img]
Podatki so kar priblizno tocni. Lahko preverite npr. tukaj in potem navzkrizno primerjate z drugimi viri.
Vse kar potrebuje SLO… je za začetek mentalni preboj in prenehanje delitev.
Znanje in sposobnosti imamo. Ko bomo znali medsebojno sodelovati in vsi vlečti v isto smer (se moremo najprej dogovoriti), bomo uspešni. Dokler si bomo nagajali in eni vlečejo naprej, drugi pa nazaj… e hebi ga… piši propalo. :-)))
Tako kot sem napisal v nicku. Že to, da primerjaš samo eno branžo pove vse, da se ne splača pogovarjati s teboj. Kaj je bilo potem in prej nobenega v resnici ne zanima. Tudi za Slovenijo noben ne ve, kaj bo čez 2 leti. Koronavirus si tudi predvidel, seveda.
[/quote]
Prej so bile zanimive reči. 😉
JLA je od ZDA dobivala po dve milijardi dolarjev letno za branjene “Balkanskih vrat”, dokler ni postalo jasno, da se konica osti ruskega vpliva seli v Azijo in Kubo. S temi dolari je saferjot kar dobro financirala uvozne posle in predvsem največjega porabnika v džavi – JLA. delno pa tudi pokrila topčidersko hiperprodukcijo. Ko je denarja zmanjkalo, so manjko pokrili s krediti, ko jih niso več dobili pa z uradno zaplembo deviz izvoznim podjetjem, redukcijami elektrike in pogonskih goriv… Vic je bil tudi dinar, ki so ga menjali le v redkih tujih bankah in menjalnicah.
Primerjave sem dal pač iz realnega sveta. In našel bi še kaj, četudi nisem primerjal le ene branže. V bistu sem opisal dva primera in s tem primerjal tri področja, tretje je davčno…
Vse kar potrebuje SLO… je za začetek mentalni preboj in prenehanje delitev.
Znanje in sposobnosti imamo. Ko bomo znali medsebojno sodelovati in vsi vlečti v isto smer (se moremo najprej dogovoriti), bomo uspešni. Dokler si bomo nagajali in eni vlečejo naprej, drugi pa nazaj… e hebi ga… piši propalo. :-)))
[/quote]
Točno tako!
No, tole je pa tako netocno, da je treba dopolniti. Obdobje hiperinflacije je zacelo tam nekje leta 1982 in sicer zaradi nenadnega velikanskega skoka obrestnih mer na mednarodnem trgu. Pomanjkanje goriv nima nicesar opraviti z rajnko Jugo, saj je slo za svetovna fenomena (1. in 2. naftna kriza).
Najvecji dolg je imela Juga ravno nekako na zacetku 80-ih, ki je znasal okoli 20 mrd v dolarjih, kar je bilo prbl. 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} BDP-ja. To, da je bila Juga prezadolzena, je mit, ki se ga servira v gostilniskih debatah, kjer pametujejo tisti, ki o zadevah nimajo pojma. Do konca 80-ih je potem dolg Jugovine upadel na nekih 16 mrd v dolarjih, kar je malenkost, ce to primerjamo z danasnjo zadolzenostjo posameznih drzav, ki so z razpadom nastale.
Na tezave z odplacevanjem dolgov je plival zunanjetrgovinski primanjkljaj, predvsem zaradi gospodarske recesije na prelomu 80-ih (ki se je znatno poznala tudi v zahodnih dezelah) in omenjeni skok oprestnih mer, ki je sledil omenjeni krizi. Juga se je v sredini sedemdesetih zadolzevala po obrestni stopnji med 5 in 6 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ki je zarad fiskalnih sprememb in krize v ZDA potem “ces noc” narasla najprej na slabih 9{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} leta ’79, da bi pristala na skorajda 17{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} leta ’81.
Kdor se vsaj malospozna na matematiko, mu je jasno, da so taksni skoki “za vola ubit” in daga ni junaka, ki bi to prezivel. Podobno usodo je delila npr. tudi Argentina, ki je npr. tako na prelomu ’90-ih potem podobno kot BiH po vojni na DM vezala peso na dolar. To so bila burna leta.
Dejstvo je, da z razpadom Juge nobena od novonastalih drzav ni profitirala, so pa (ekonomsko) nekatere nazadovale na raven Juge v ’50-ih in ’60-ih. Govoriti, da gre katerikoli od “naslednic” bolje je populisticna propaganda, s katero se sicer hrani politika, a z realnostjo nima mnogo zveze. Kar danes Sloveniji manjka, pa so predvsem vlaganja v razvoj.
[/quote]
Jep, netočno. Hvala za dolpolnitev.
Kljub naftni krizi pa po ostali ne-socialistični Evropi ni bilo ne redukcij elektrike, ne tako hudega pomanjkanja pogonskih goriv, da bi bilo potrebno uvesti bone in vožnjo par/nepar.
Zunanjetrgovinski primanjkljaj pa je imel svoj vzrok – če prozvajaš robo, ki je ne moreš prodati, ker je tako nekvalitetna (primer Yugo, bela tehnika in elektronika) imaš pač zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Z razpadom saferjot pa sta pridobili predvsem Hrvaška in Slovenija. Hrvaška se je otresla srbskega jarma, Slovenija pa prekomernega zajedanja v njene prihodke. Na srski način prisile in zvite kraje pač nobena država ne obstane. Primerjaj posamezne države danes pa ti bo jasno.
Jep, netočno. Hvala za dolpolnitev.
Kljub naftni krizi pa po ostali ne-socialistični Evropi ni bilo ne redukcij elektrike, ne tako hudega pomanjkanja pogonskih goriv, da bi bilo potrebno uvesti bone in vožnjo par/nepar.
Zunanjetrgovinski primanjkljaj pa je imel svoj vzrok – če prozvajaš robo, ki je ne moreš prodati, ker je tako nekvalitetna (primer Yugo, bela tehnika in elektronika) imaš pač zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Z razpadom saferjot pa sta pridobili predvsem Hrvaška in Slovenija. Hrvaška se je otresla srbskega jarma, Slovenija pa prekomernega zajedanja v njene prihodke. Na srski način prisile in zvite kraje pač nobena država ne obstane. Primerjaj posamezne države danes pa ti bo jasno.
[/quote]
No ja. Dokaj je odvisno od aspekta. Na zahodu niso imeli “par-nepar”, ampak kar popolno prepoved.
[attachment=0]2020-05-28_09h10_17.png[/attachment]
V bistvu je ravno ta kriza botrovala politicno-gospodarski preusmeritvi Nemcije v energetsko neodvisnost, kar je bil tudi zametek proizvodnje vozil z nizko porabo (v primerjavi z ZDA).
Glede ostalega pa… zadeve je treba gledati v dolocenem kontekstu. Juga (ze prva, kraljevina) je bila prva tvorba, ki je Srbe in “srbe” zdruzilav eno politicno tvorbo. Pri tem je treba upostevati, da je edino t.i. srbski zivel bil (zgodovinsko) razdeljen na 4 “upravne enote”… poleg Srbije (in Kosova) se v BiH in na Hrvaskem. Srbija se je z razpadom tako znasla v nezavidljivem polozaju. Teh tezav nobena druga republika ni imela. Ravno zaradi poznavanja te tezave Srbije je Hrvaska vpeljala termin “velikosrbska teznja”, da bi pridobila naklonjenost mednarodne skupnosti.
Hrvaska je danes v ekonomskem smislu ena najvecjih porazenk “osamosvojitve” (ceprav Srbija temu zvesto sledi). Gre za edini novonastali drzavi, ki imata netto javni dolg vecji od celotnega BDP drzave. Hrvaska je tako podobno kot je bila Grcija tako tik pred financnim zlomom.
Glede zajedanja v slovenske finance pa je tudi zadeva precej bolj kompleksna. Precej primerljiva s situacijo Nemcije napram “vzhodnemu bloku” danes (ceprav ne povsem). Slovenija jepreplavljala juzne trge z izdelki, podobno kot Nemcija z avtomobili in posredno te trge “zadolzevala” in na ta nacin dobivala surovine z juga. Znani so primeri his v vukojebinah, opremljenih z Gorenje aparati, postavljenih na neelektrificiranih obmocjih. 🙂 Tako da… situacije so bile vecstransko absurdne.
A-ja… se jeklarsko/energetska kriza v 70-ih… ko so celo anglezi imeli redukcijo elektrike in ogrevanja… mislim, da je trajala tri leta nekako. :-)))
[attachment=0]2020-05-28_09h34_48.png[/attachment]
No ja. Dokaj je odvisno od aspekta. Na zahodu niso imeli “par-nepar”, ampak kar popolno prepoved.
2020-05-28_09h10_17.png
V bistvu je ravno ta kriza botrovala politicno-gospodarski preusmeritvi Nemcije v energetsko neodvisnost, kar je bil tudi zametek proizvodnje vozil z nizko porabo (v primerjavi z ZDA).
Glede ostalega pa… zadeve je treba gledati v dolocenem kontekstu. Juga (ze prva, kraljevina) je bila prva tvorba, ki je Srbe in “srbe” zdruzilav eno politicno tvorbo. Pri tem je treba upostevati, da je edino t.i. srbski zivel bil (zgodovinsko) razdeljen na 4 “upravne enote”… poleg Srbije (in Kosova) se v BiH in na Hrvaskem. Srbija se je z razpadom tako znasla v nezavidljivem polozaju. Teh tezav nobena druga republika ni imela. Ravno zaradi poznavanja te tezave Srbije je Hrvaska vpeljala termin “velikosrbska teznja”, da bi pridobila naklonjenost mednarodne skupnosti.
Hrvaska je danes v ekonomskem smislu ena najvecjih porazenk “osamosvojitve” (ceprav Srbija temu zvesto sledi). Gre za edini novonastali drzavi, ki imata netto javni dolg vecji od celotnega BDP drzave. Hrvaska je tako podobno kot je bila Grcija tako tik pred financnim zlomom.
Glede zajedanja v slovenske finance pa je tudi zadeva precej bolj kompleksna. Precej primerljiva s situacijo Nemcije napram “vzhodnemu bloku” danes (ceprav ne povsem). Slovenija jepreplavljala juzne trge z izdelki, podobno kot Nemcija z avtomobili in posredno te trge “zadolzevala” in na ta nacin dobivala surovine z juga. Znani so primeri his v vukojebinah, opremljenih z Gorenje aparati, postavljenih na neelektrificiranih obmocjih. 🙂 Tako da… situacije so bile vecstransko absurdne.
[/quote]
No za tale “stillstand” pa nisem vedel. Tudi za “primeri his v vukojebinah, opremljenih z Gorenje aparati, postavljenih na neelektrificiranih obmocjih” ne. Je šlo za operacije po dekretih ali za kaj drugega?
Ja, Srbi so razmetani po Balkanu predvsem zaradi Otomanskega imperija. Taka je pač zatečena situacija, ampak ta nikomur ne da legitimnosti za reševanje težav z orožjem in etnično čisščenje. So pa Hrvati s stališča lastne identitete in državnosti bili v saferjot zelo tlačeni, precej bolj kot Slovenci. Izgovor za to pa je bil večen in neizpodbiten – NDH. Hrvaška je v političnem smislu danes v neprimerno boljšem položaju. Ekonomsko pa napreduje in ima BDP na prebivalca dvakratnik srbskega. Do pred 8-mimi leti sem bil redno poslovno in zasebno v Zadru. Zadarsko območje je takrat vidno napredovalo. Podobno je tudi v Banjaluki, ki cveti predvem na račun davčnih ugodnosti in trgovanja. Torej, če so prijemi pravi, se da napredovati, sicer imaš stagnacijo in nazadovanje.
Hehe… Če se prav spomnim, so imeli v VB takrat tudi precej drugih težav, ki so bile zelo podobne težavam v saferjot. Rešila jo je pa Železna lady s trdo roko! V saferjot se kaj takega ne bi moglo zgoditi.
[/quote]
Razumljivo, saj je slo za svetovne krize. Kar je smesno, je to, da se danes te tezave pripisuje “jugi kot taksni”, skorajda ze kot izkljucno notranjo tezavo slednje in zamegljuje kontekst, v katerem se je vse skupaj dogajalo. Pa dalec od tega, da bi zelel kakorkoli idealizirati jugo. Zgolj poskusam osvetliti dolocene vidike, da se ne bi pogovarjali na ravni gostilniskega populizsticnega kritizerstva. Gledano de facto nobeni od republik bivse Juge ni uspel gospodarski pospesek. Seveda se casi spreminjajo in ajFoun je danes prisoten tudi v vukojebinah Crne Gore in Hercegovine. A gledano relativno (primerjalno, ne relativizirano), je napredek drugih dezel, s katerimi bi se zeleli primerjati, v zadnjih 30 letih znatno bolj opazen. Slovenija je – podobno kot ostale dezele Jugovine – v poziciji, ko je bila prisiljena demontirati lastne proizvodne zmogljivosti in na siroko odpreti vrata potrosnim dobrinam z zahoda, ki jih je ljudstvo kupovalo z obilnim kreditiranjem taistega zahoda in v zameno pridobival vse vec naravnih virov na tem ozemlju (lepprimer je gozdarsko/lesni sektor,…. ki mu danes sledi privatizacija vodnih virov,…)
Hja, … Slovenija je financne presezke plasirala na jug. Ampak ta “pomoc” je bila pogojena z nakupovanjem slovenskih izdelkov (Gorenje, TAM, Litostroj, Peko, Alpina, Elan,…) O tem delu dogovora v zvezi s slovensko pomocjo se ne govori (rado). Tako je prihajalo do absurdnih situacij. Tudi v obratni smeri seveda… ko je npr. Kompas v Makedoniji informatiziral prvi hotel in ga povezal na Mainframe v Sloveniji, … je sledilo placilo… v obliki vlakovne kompozicije paradajza in paprike (dobesedno). :-)))) Ja, bilo je veliko taksnih anekdot.
Hrvaska se je v zadnjih dvajsetih letih mocno zadolzila in razprodala ogromno lastnih kapacitet. Prakticno skorajda ves dolg Hvaske je nastal v tem obdobju. Na letni ravni je npr. celo zadolzevanje med vojno kaplja v morje napram temu v zadnjih dveh desetletjih. Ravno na teh koncih je precej ljudi s Hrvaske (ceprav je Irska za njih nekako bolj priljubljena destinacija). Ce parafraziram enega izmed znancev: “Ma, ‘rvacka ti je ovdje, prijatelju, samo sto nasi politicari to jos nisu skuzili.” 🙂
Ne, ni težava v tem, da je država majhna in neprepoznavna.
Težava je v tem, da je sistem postavljen na temeljih goljufije.
peščica ljudi, ki se valja v denarju, večinoma doblenih z takimi in drugačnimi goljufijami, veliko ljudi srednjega razreda zapufanih, in veliko ljudi na minimalcu, ker sistem onemogoča povišanje plače na dotojno plačo za bivanje. Če že pogledaš, koliko goljufij se obrne znotraj CSD itd itn…. zaradi tega država ne more biti bogata, saj je sistem narejen le za peščico ki se oklepa svojega stolčka z vsemi petimi… oblast moč denar je v rokah napačnih.. samo vprašanje koliko poštenih dobrosrčnih ta sodoben sprevržen čas sploh še ima…
Razumljivo, saj je slo za svetovne krize. Kar je smesno, je to, da se danes te tezave pripisuje “jugi kot taksni”, skorajda ze kot izkljucno notranjo tezavo slednje in zamegljuje kontekst, v katerem se je vse skupaj dogajalo. Pa dalec od tega, da bi zelel kakorkoli idealizirati jugo. Zgolj poskusam osvetliti dolocene vidike, da se ne bi pogovarjali na ravni gostilniskega populizsticnega kritizerstva. Gledano de facto nobeni od republik bivse Juge ni uspel gospodarski pospesek. Seveda se casi spreminjajo in ajFoun je danes prisoten tudi v vukojebinah Crne Gore in Hercegovine. A gledano relativno (primerjalno, ne relativizirano), je napredek drugih dezel, s katerimi bi se zeleli primerjati, v zadnjih 30 letih znatno bolj opazen. Slovenija je – podobno kot ostale dezele Jugovine – v poziciji, ko je bila prisiljena demontirati lastne proizvodne zmogljivosti in na siroko odpreti vrata potrosnim dobrinam z zahoda, ki jih je ljudstvo kupovalo z obilnim kreditiranjem taistega zahoda in v zameno pridobival vse vec naravnih virov na tem ozemlju (lepprimer je gozdarsko/lesni sektor,…. ki mu danes sledi privatizacija vodnih virov,…)
[/quote]
Glej, jaz sem te reči videl iz očetove prespektive, ko izvozno podjetje ni smelo samo razpolagati z devizami, ampak je to šlo le preko in z dovoljenjem NBJ. Sistem, karkršen je bil, je močno zaviral razvoj gospodarstva tudi s tem, da je so bile za uvoz podobnih ordji in stojev, ki se jih je, čeprav močno zastarele, proizvajalo v saferjot, določene enormne carinske dajatve. Zastareli stroji in visoke uvozne dajatve pa so močno vplivale na kasnejšo nekonkurenčnost podjetji, ki prej drugje kot na saferjot trgu tehnološko zastarele robe niti niso mogle prodati. Izguba saferjot trgov je sesula večino zastarele industrije – lep primer je bil TAM. Dokler je saferjot trg bil enoten in dokler se je sodobnim dobrinam nabijalo enormne carine, je ta trg požrl tudi zastarelo robo. Ko so te ovire padle, se je trg sesul, firme, ki so bile odvisne od njega pa tud.
O ja, dalec od tega, da bi Juga bila kaka “perla”, kot pravim… Z mojega podrocja je znan primer Iskre Delte in prvega vecprosesorskega mlincka na svetu (!!!). Fantje so potem seveda mrknili v ZDA, kasnejse politicno sesutje Iskre Delte pa je dodbra (ceprav verjetno nehote) sesulo tudi slovenski IT trg, katerega so preplavili “decki z ulice” s “polizdelki” v Clipperju, ipd. Sledni se se do dandanes ni opomogel. (Tole je napisano precej povrsno, kot nekaksen grob oris, povzetek, da se razumemo).
Se v celoti strinjam s teboj, da je Slovenija tudi kasneje premalo vlagala v razvoj (in eventuelno tudi orodjarstvo in strojegradnjo). Osebno sem celo mnenja, da je ravno tu zamujena ogromna priloznost (po starem vzoru: menjamo traktor/kombajn/TAM-cka za psenico/paradajz/nektarine/bukovino; spet poenostavljeno). Storitveni sektor v Sloveniji je preprosto prevec “trgovski”, kjer se preprodajajo tuji izdelki, kar pa ne prinasa neke velike dodane vrednosti.
Po mojemmnenju tudi ni potrebno slediti “najvecjim” (v smislu konkurencnosti), temvec bi bilo bolj smiselna orientacija na jasnejso opredelitev oskrbovalnih verig. ETA Kamnik ne potrebuje “zahodne Evrope”, za lagodno zivljenje ji zadosca domaci in bivsi jugo trg. Podobno bi se lahko prestrukturiraltudi TAM, se morda povezal z Litostrojem in tako ob Tomo Vinkovic postal resen lokalno/regionalni igralec. Kaj pa vem… Ce lahko Kolektor proizvaja za “cel svet”, bi se dalo na podrocju “orodjarstva in strojegradnje” doseci marsikaj… in izvazati na Poljsko, v Ukrajino, na Madzarsko, Hrvasko, v Romunijo, Moldavijo, Bolgarijo… Predstavljaj si zgolj fabriko, ki izvaza zobotrebce na Kitajsko. Bedast primer… Ostanke/odpadke lesne industrije se da na trg plasirati kot brikete/pelete in tako zmanjsati “ekoloski odtis”,… Da ne bova zgolj o “jugi”, ampak se malo tudi ozremo na tu in zdaj, ter naprej…
Uh… Če bi poznal celotno zgodbo Delte, bi vedel, da so čipovja idelovali bolj malo pa še tega z ogromnim izmetom, ker so “pametni” oblastniki ukazali poizvodnjo postaviti zraven železniške proge. Triglav pa je bi bolj ali manj sestavljanjka, katere primarni namen je bil oskrbovanje držav z novo tehnologijo, v katere zahod ni dovolil izvoza. To zgodbo je precej natančno opisal Rado Pezdir, ker je s to zgodbo v Rusijo poniknilo tud precej davkoplačevalskega denarja.
Jep, Kolektor in Hiria sta posledica zapolnitve luknje po propadu tistega dela industrije, ki se ni bil sposoben prilagoditi novim razmeram in v resnici s to industijo niti nimata neposredne povezave.