Zakaj so moški neodločni in ne vedo kaj si želijo?

Jaz bi se kar podpisala pod.tole. Tudi mene je pustil po enajstih letih z istimi besedami kot tebe avtorica. In prej kot v dveh mesecih prisel nazaj kot kuzek. In ne, ni bilo druge zenske. Skupaj sva bila se 4 leta, delala na odnosu, se pogovarjala, pa sva se kljub temu vrtela v zacaranem krogu. Zal je bil en velik mamin sinko, mama mu je ves cas nabijala, da bo velik revez, ko nje vec ne bo, ker ga nobena ne bo tako stregla in imela rada, kot ona. Bil je razpet med svojo familjo in med mano, globoko v sebi vedel.kaj zeli, mi iskreno o tem vedno govoril, a na koncu ugotovil, da nima toliko j… da jim postavi meje in zacne ziveti svoje zivljenje. Ko je slo le se na slabse in se jim je cisto uklonil, sem ga zapustila. Zdaj je kot kup nesrece, a ima seveda mamico na svoji strani. Torej: iskreno se pogovori z njim, ce mislita nadaljevati in resnicno dobro premisli, ce je vredno nadaljevati. Vcasih pogreta juhca ni vec tako dobra. Pa srecno![/quote]

Ja saj pravim nisva se kregala imela se rada počela vse skupaj skratka sproti razčiščevala zadeve če je kaj bilo,prevare nikoli,saj zato tudi nisem razumela njegove reakcije koraka ampak ne vem očitno sam pri sebi ni srečen ne ve kaj želi oziroma kaj ga osrečuje-kaj bi ga osrečilo to pa nihče namesto njega ne more vedeti in če še sam ne ve kako naj jaz.
Vem tudi da ga nobene ne bo imela toliko rada kot jaz ampka bo že prišel do tega spoznanja sam in mogoče takrat ko bo že vse prepozno.

Kakorkoli verjetno sem preveč verjela v to da obstaja srečno partnerstvo lahko z enim partnerjem ki je iskren in te ima rad,a se žal uštela. (naivna-moja življenska napaka).
Ker dan danes se gre moškim očitno samo zato koliko jih lahko položi,tem večji frajer je in bog ne daj da bi se vezal in bil iskren te je že pred prijatelji copata in ne moški.

Možki ponavadi ne vedo kaj hoćejo od žensk zato varajo .
Velikokrat se možki izbirajo punce ki se bi prepirali ter samo gledajo kako bi s prepirali za radi ljubezni .

Jaz bi se kar podpisala pod.tole. Tudi mene je pustil po enajstih letih z istimi besedami kot tebe avtorica. In prej kot v dveh mesecih prisel nazaj kot kuzek. In ne, ni bilo druge zenske. Skupaj sva bila se 4 leta, delala na odnosu, se pogovarjala, pa sva se kljub temu vrtela v zacaranem krogu. Zal je bil en velik mamin sinko, mama mu je ves cas nabijala, da bo velik revez, ko nje vec ne bo, ker ga nobena ne bo tako stregla in imela rada, kot ona. Bil je razpet med svojo familjo in med mano, globoko v sebi vedel.kaj zeli, mi iskreno o tem vedno govoril, a na koncu ugotovil, da nima toliko j… da jim postavi meje in zacne ziveti svoje zivljenje. Ko je slo le se na slabse in se jim je cisto uklonil, sem ga zapustila. Zdaj je kot kup nesrece, a ima seveda mamico na svoji strani. Torej: iskreno se pogovori z njim, ce mislita nadaljevati in resnicno dobro premisli, ce je vredno nadaljevati. Vcasih pogreta juhca ni vec tako dobra. Pa srecno![/quote]

Ja saj pravim nisva se kregala imela se rada počela vse skupaj skratka sproti razčiščevala zadeve če je kaj bilo,prevare nikoli,saj zato tudi nisem razumela njegove reakcije koraka ampak ne vem očitno sam pri sebi ni srečen ne kaj želi oziroma kaj ga osrečuje-kaj bi ga osrečilo to pa nihče namesto njega ne more vedeti in če še sam ne ve kako naj jaz.
Vem tudi da ga nobene ne bo imela toliko rada kot jaz ampka bo že prišel do tega spoznanja sam in mogoče takrat ko bo že vse prepozno.

Kakorkoli verjetno sem preveč verjela v to da obstaja srečno partnerstvo lahko z enim partnerjem ki je iskren in te ima rad,a se žal uštela. (naivna-moja življenska napaka).
Ker dan danes se gre moškim očitno samo zato koliko jih lahko položi,tem večji frajer je in bog ne daj da bi se vezal in bil iskren te je že pred prijatelji copata in ne moški.[/quote]

Jaz sem precej analizirala najin odnos in ugotovila, da ko sva prisla do tocke, ko je bilo potrebno narediti korak naprej (beri: selitev, skupno zivljenje, otroci…) se je potegnil nazaj. Bal se je prevzeti odgovornost. Ce te to tako muci, ti svetujem, da tudi ti naredis inventuro pri sebi, verjemi, se marsikaj bos ugotovila. Tudi jaz sem in lazje ti bo. Ne poskusaj ga vec razumeti, zakaj je to naredil, ampak se usmeri v sebe in poskusi le najboljse iz tega potegniti.

Pozdravljene,

čisto po naključju sem danes naletela na tole temo. Saj ne vem ali je kaj v zraku ali kaj je na delu.
Po sedmih letih sem tudi jaz ostala sama. Vse sva počela skupaj in za naju. Skupaj sva študirala in ravnokar zaključila. Pred vrati je bila selitev na svoje, iskanje zaposlitve, polno načrtov, ki so bili očitno samo moji. Saj mi je nekega dne preprosto povedal, da ne ve kaj bo, da ima vse črno pred seboj in ko sem ga vprašala, če je to tudi glede najine zveze je rekel ja. Dogovorila sva se, da si dava čas in poskusiva rešiti stvari (imel je tudi težave v službi v kateri je delal preko študenta, neko krizo identitete). Čez en teden pa je preprosto v moji odsotnosti pobral svoje stvari iz mojega stanovanja in me povabil na zadnji “zmenek”, kjer mi je povedal, da želi biti sam, da ne želi več stresa in da želi biti sam, sam.
Odločitev seveda spoštujem, ampak še vedno se sprašujem zakaj? Zakaj zdaj? Zakaj je z mano preživel toliko časa in me potem brez kakršnegakoli truda da rešiva zvezo pustil? Me je sploh kdaj ljubil? Se lahko človek odljubi v tednu dni?
Ne vem. Vem samo, da v njegovih očeh ni bilo več človeške empatije ampak prazen pogled. Ni bilo tistega večnega optimizma, ki sem ga oboževala. Ob meni v parku je sedel tujec.
Vsak dan se sprašujem kaj sem naredila narobe, kdaj se je vse skupaj začelo, res nisem vredna, da bi nama dal priložnost, da poskusiva rešit težave. Me je sploh kdaj ljubil? Je sploh kdaj mislil resno?

Čeprav sem odločna in ponosna mlada ženska, ki ima pred seboj cilj mi je to res zamajalo tla pod nogami in na trenutke pozabim na vse kar sem in kaj se že dosegla in kaj še želim doseči.
Mogoče sem se malo razpisala, stvar je še precej sveža in ne želim več težiti bližnjim, ampak me res boli vsak košček.

Je pa res, tako kot je napisala MimiEden, potrebo narediti inventuro pri sebi in analizo, da si odgovorimo, na vprašanja, katerih odgovori bi morda morali priti od drugod.

Lep dan.

Tko, kot opisuješ, je fant verjetno depresiven.
Za depresijo (bolezen) je precej tipično pomanjkanje čustvovanja in empatije…

Izgovor za lastno napako.

Evo še tebi odgovorim, sem kliknil pa prebral in je tako očitno, da sem se odločil, da ti napišem, kaj več od tega ti ne morem nuditi, ker ne bom več bral, to je bil zadnji zavihek za zapret…

Poglej sej si sama vse napisala. Pač ti bi želela že ustvarjati gnezdece, vemo kaj je to, stanovanjce, hiška, otročki, sam se pa počuti kot klošar k dela preko študenta, pa še tam ga jebejo. Enostavno je ocenil, da si te ne zasluži, te ni vreden, saj ti ne more nuditi kar bi (vsaka) želela. In te je tako ljubil, da te je raje zapustil, kot da bi mogla ob njemu trpet, v pomanjkanju, kaj šele otroci. Pa definitivno se ni odločil v enem tednu, razen če se mu je vse tako hitro sesulo a dvomim, je že dalj časa verjetno tuhtal pa videl kako je, tako da je ocenil, da je vse črno, na drugi strani pa ti vsa optimistična. Dal ti je šanso, da si najdeš srečo z drugim, bolj uspešnim. Meni se zdi lepo. Sam tudi zagovrajam, da mora imeti vsaj prvo s sabo poštimano, predno se veže… Pač vidva sta začela kot študenta, sedaj pa je že ali pa se kaže, da boš ti rastla v drugo smer… Ali pa je res depresiven in rabi pomoč, morda se mu v kratkem lahko vse na noge postavi, lahko probata še 3-6mesecev, da si porihta zadeve, službo k je osnova, potem se zna vse ostalo tudi urediti. Če pa so finance problem, je to za moškega velik udarc, sploh če hoče biti (večinski) ali vsaj enakovreden skrbnik za družino. Ti tudi delaš preko študenta ? Če ti slučajno redno delaš, kaj šele NEDOLOČEN, si potem preberi druge teme o tem zakaj ženska “ne sme” zaslužiti več k moški. No malo možganskega viharjenja, če ti je kaj pomagalo. Grem zdej.

Si si že sama odgovorila. Vsi načrti so bili samo tvoji. Vsaka ljubezen je pogoj(e)na in obstaja le tako dolgo, dokler obstajajo skupni interesi. Ko teh več ni, tudi ljubezni več ni.
Zato se začnejo poti razhajati.

Ta fant je bil le realizirana podoba tvoje podzavesti in je zato odseval in v sebi občutil pomanjkanje samozavesti, samozaupanja…..Bolje, da se je umaknil zdaj, kot pa takrat, ko bi bila na svojem, imela otroke…

Pozdravljena! Samo en kratek stavek v razmislek, ki sem ga zadnjič prebrala: Moški potrebuje razlog, da ostane, ženska pa razlog, da odide. Meni je dodal težo k vsem mojim analizam. Kaj več pa kasneje, zdaj grem posadit rože za svojo dušo. Zunaj je sonce in krasen dan je, jokala bom, ko bo dež 🙂

Draga črn_tulipan,

“Odločitev seveda spoštujem, ampak še vedno se sprašujem zakaj? Zakaj zdaj? Zakaj je z mano preživel toliko časa in me potem brez kakršnegakoli truda da rešiva zvezo pustil? Me je sploh kdaj ljubil? Se lahko človek odljubi v tednu dni?“

Ne, človek se ne odljubi v tednu dni. To traja dlje časa in karkoli se že pač dogaja (je dogajalo) v njegovi glavi, boš težko izvedela, razen če boš kdaj imela možnost iskrenega pogovora z njim. Meni je enostavno povedal, da me ima zelo rad, a da ne more več tako in da gre raje sam naprej, Kaj več od tega sploh ni znal razložiti, dodal je le še to, da bom slej ko prej našla nekoga… in da mi bo z njim bolje. Na tem mestu bi se lahko strinjala z “sporočilo”, ko je omenil, da je morda mislil, da ti ne more ponuditi tistega, kar si ti želiš (skupno življenje, otroci).

“Ne vem. Vem samo, da v njegovih očeh ni bilo več človeške empatije ampak prazen pogled. Ni bilo tistega večnega optimizma, ki sem ga oboževala. Ob meni v parku je sedel tujec.”

Tudi nasproti mene je sedel tujec, z masko na obrazu in brez iskric v očeh. Takšnega ga nikoli nisem videla, takšnega ga sploh nisem prepoznala. Še v oči me ni mogel pogledati. Imel je precej težav s svojo izvorno družino in prepiri med njimi so ga zlomili.
Mogoče je bilo v službi le prehudo zanj. Je kaj več o tem povedal? Je bil kriv samo stres ali je bilo kaj več (šikaniranje, mobing…). Mogoče se je le nakopičilo preveč vsega in je klonil pred tem.

“Vsak dan se sprašujem kaj sem naredila narobe, kdaj se je vse skupaj začelo, res nisem vredna, da bi nama dal priložnost, da poskusiva rešit težave. Me je sploh kdaj ljubil? Je sploh kdaj mislil resno?“

Isto, enaka vprašanja vsak dan. Ja, seveda te je ljubil, seveda je mislil resno, a kot sem že prej navedla, o tem je razmišljal dlje časa. Škoda je le, da o tem ni spregovoril s tabo, da bi poskusil sprejeti pomoč, pogovor, kompromis, da bi naredil korak naprej k tebi. Kako pa si ti to spregledala? Jaz sem namreč videla in vedela, da ni vse tako, kot bi moralo biti, pa sem si kar dolgo časa zatiskala oči. Vedno sva vse težave rešila, zakaj ne bi tudi te. Potem pa se zgodi pika na i…in tukaj smo.

“Čeprav sem odločna in ponosna mlada ženska, ki ima pred seboj cilj mi je to res zamajalo tla pod nogami in na trenutke pozabim na vse kar sem in kaj se že dosegla in kaj še želim doseči.
Mogoče sem se malo razpisala, stvar je še precej sveža in ne želim več težiti bližnjim, ampak me res boli vsak košček.“

In prav je tako. Bodi ponosna na vse, kar si dosegla do sedaj. To ti lahko da motivacijo za naprej, poišči vse dobre lastnosti v sebi in nadaljuj, kjer si se ustavila. Verjemi vase še naprej.
Meni je pogovor z najbližjimi pomagal prebroditi prva dva meseca najhujšega. Vse sem premlela neštetokrat, vsakič našla nekaj novega, enkrat jokala od bolečine, drugič se veselila, ker sem spoznala, da je prav tako. Da se vse zgodi z razlogom. Da moram ob tem rasti in zrasti, da bom lahko čez čas zopet razprla krila. Ampak korak za korakom, dan za dnem. Če imaš kakšnega zaupnika, odpri se, govori, joči, analiziraj,… Moraš izjokati žalost in bolečino, ne drži tega v sebi, le huje bo.

Draga črn_tulipan, dolga pot naju še čaka, a jaz vem, da jo bova uspešno prehodili in slej ko prej, bo nasmeh del najinega vsakdana. Resnično se vse zgodi z razlogom, pa četudi ta trenutek ne vidiva izhoda.

Pozdravljena MimiEden,

hvala.
Če si iz štajerskega konca in morda za kakšno kavo, čaj in pogovor.Javi.

Lep sončkast dan.

lp

Od česa pa je bil ta stres? Če ga je doživljal zaradi tebe, ga razumem, da oddide in če je to vzrok, ne moreš rečt, da se ni trudil, saj je dlje časa živel s teboj pod stresom. To je naporno, torej se je trudil. Kako se je pa s tem spopadal in kake poteze je vlekel, je pa druga zgodba.

Pozdravljena črn_tulipan, nisem iz štajerskega konca, sem iz osrednje Slovenije. Lahko pa se kje na pol poti srečava in spijeva kavo. En tak lušten izlet v teh krasnih sončnih dneh, bi si pa komot privoščile 🙂

“Ne vem. Vem samo, da v njegovih očeh ni bilo več človeške empatije ampak prazen pogled. Ni bilo tistega večnega optimizma, ki sem ga oboževala. Ob meni v parku je sedel tujec.”

Heh punce tega že dosti časa ni bilo, samo dokler niste bile postavljene pred dejstvo da vas bo sčevljal vas niti ni zanimalo, ker ste ve bile vesele da imate vse potšimano tako kot vam paše. Čisti ženski egoizem.

“Vsak dan se sprašujem kaj sem naredila narobe, kdaj se je vse skupaj začelo, res nisem vredna, da bi nama dal priložnost, da poskusiva rešit težave. Me je sploh kdaj ljubil? Je sploh kdaj mislil resno?”

Si TI kdaj njega ljubila? Ali si ga dehumanizirala na robota, ki zadovoljuje tvoja pričakovanja? Dajte no malo v sebe pogledat babe zmešane

No, meni se je zgodilo podobno (tema: napake). Moj pravi, da je mogoče v krizi srednjih let, ampak kot je zgoraj en navedel, poleg zunanjega stresa in problemov, ki jih ima sam s sabo ( študentska služba).. je imel probleme tudi z mano in bil živčen ob meni in čeprav me ima rad, ne zdrži več.

Tudi jaz gledam v oči človeka, ki ne izžarevajo več topline in sreče.

https://www.youtube.com/watch?v=vHNIsldGnFo

In zakaj potem lažeš o svoji starosti?

pa da odgovorim na avtorjevo vprašnje, jaz si želim veliko denarja , vse ostalo že imam čeprav sem samski gledano v smislu veze partner, poroka, veza

In zakaj potem lažeš o svoji starosti?[/quote]

Zato, ker vas je precej žensk napaljenih na mlajše. Če me boš videla v živo, mi boš dala točno toliko let, kolikor sem jih navedel tule…. Sicer sem pred kakim letom delal anketo – vsako, ki mi je namenila 2 minut sem vprašal koliko let bi mi dala pa so vse posegale po manjših cifrah…
Pri moškemu, ki je 40+ pa itak vse že mislite, kako ima probleme z išijasom, pa mal je že dementen, pa mal inkontinenten, sicer pohoten, a mu ne vstane več…
Vse ostalo pa drži 100%!