Zakaj so uničili železniško progo Velenje Dravograd?
Na progi ni ležal nihče. To očitno nek starček pripoveduje in napihuje zgodbe. Mislinjčani so resda protestirali (nihče pa ni ležal na progi ali jokal):
1. Ker so bili avtobusi prenatrpani ob menjavah smen in je bil vlak dobra alternativa k avtobusom.
2. Ker je bil vlak hitrejši do MB, kot pa abtovus Dravograd-Maribor. Če si se peljal najprej z avtobusom do Dravograda iz Mislinje in nato z vlakom v Maribor pa si tudi konkretno več plačal za dve vozovnici.
3. Ker niso vedeli, da se bo čezmejna povezava z Avstrijo prekinila, razlogi pa so enaki tistim v prejšnji točki.
Prihajam s hribov nad Mislinjo, starši so bili v protestu udeleženi.
Cesta je bila renovirana in razširjena leta 1996, kot je že nekdo omenil. Pri srečanju dveh tovornjakov ali tovornjaka in avtobusa se promet skoraj ustavi. Hujšega pa ni. Pa ne boste menda začeli z zgodbicami o duhu bele žene, ki povzroča prometne nesreče.
Cesta je toliko nevarna, kolikor si pijan in objestno voziš. Če voziš normalno, ne pride do nesreče. Svojo odgovornost pa res ni lepo prelagati na druge, mladi fantje.
Kolesarska cesta se uradno vrača na glavno cesta na nekaterih odsekih, kljub temu pa lahko vso pot prevoziš po stranskih poteh, če si prej vsaj malo zemljevid ogledaš.
Kako bo z AC, me pa prav zanima. Če jo mislijo narediti na način avstrijskih AC, bo hitro neprevozna, ker so take ceste zelo zahtevne za vzdrževanje. Pa vemo, da imamo že s štajerko in primorko probleme.
Ženske, če ne znate kolesarit, se na kolo ne spravljajte. Mrtvi na tej cesti so tako kot drugje žrtve objestnih voznikov. Še vsaka nesreča se je zgodila zaradi vožnje po levem pasu. Za to pa cesta ni odgovorna.
Ko omenjate avtobus. Avtobusi so večinoma prazni, izjema so delovni in šolski. Teh je pa dovolj, tako da so tudi teli običajno napol prazni. Najbolj polni so od Pake zaradi podružnične šole do Šaleka, pa delavci do Doliča. Slovenjgraški dijaki so večinoma v dijaškem v Velenju.
Zgodovina:
Razlogi za ukinitev železnice niso nikakor pozabljeni. Razlog v kapitalizmu ne gre iskati. Deloma je seveda razlog vzdrževanje, ni pa primarni.
Kolesarsko mimo Šibanca ne bodo uspeli zgraditi, ker bi ta trenutek tudi most za bilokaj drugega težko tam gradili.
Če se kaj spoznate na železnice, potem boste vedeli, da je tale tako kot Idrijska in Štanjelska bila ozkotirna. To so bile manjše železnice, z manjšimi lokomotivami in vagoni. Zato je v Štanjelu danes samo še en tir. Če bi tam šli urejati dvotirno, bi morali toliko predelati površje, da bi cenovno stalo preveč. Pa še preveč nevarnosti za plazove bi s tem povzročili.
Ukinitev je bila posodobitev železnic in odstranitev tistih, ki se niso izplačale.
Postavitev nove železnice bi bilo tukaj nemogoče. Razširiti in zvišati bi bilo treba tunele, mostove vse takratne podreti in zgraditi nove – večje in boljše. Z vsak 10x nosilnostjo. Že graditev mostov je nemogoča, tudi danes, pa če se gre samo za kolesarsko pot. Počasi bo treba celo štreko zapret.
Za tiste, ki ne poznate zgodovine okolice, omenim samo ugrezanje tal. Celotna Šalešla dolina se je v zadnjem stoletju bistveno spremenila. Ker pa primarna kamnina ni tako močna kot tista v Mežici, se ugrezajo tla, izginjajo hribovja, dolina se je 2x povečala, tla so 30 m nižje, nastajajo jezera. Kljub zasutju turističnega jezera, se je v Šoštanju pojavilo novo. Obstaja nevarnost, da bi se Velenjsko razlilo in poplavilo celotni Šoštanj in Pesje, kasneje tudi Škale. Vse to vpliva na površje vse tja gor do hriba pred Mislinjo. Sama Mislinja ni ogrožena, je pa celotna proga do Mislinje. Od Mislinje naprej pa površje zaradi nepravilne gradnje hiš, ureditve površin in tako dalje ni primerno za gradnjo dodatnih mostov in železniške infrastrukture – danes.
Ugrezanje tal se je v šestdesetih že močno pokazalo, zato se nihče ni odločil za gradnjo nove železnice. Prvič, ker bi bilo potrebno s posegi zagotoviti dovolj prostora in drugič, ker bi bilo vzdrževanje predrago. Še privatne hiše ob Paki in okolici pokajo, zaradi ugrezanja Šaleške doline.
Ozkotirna železnica pa ni več zagotavljala varnostnim standardom, bila je prestara, da bi jo enostavno obnovili. Sama obnova oz. izgraditev nove železnice pa bi bila večji strošek, kot bi železnica prinesla.
Delni razlog za opustitev te železnice je bila tudi Mežica. V Mežico je takrat že vozilo nekaj avtobusov za delavce. Ta prevoz je bil cenejši in lažji. Prav tako pa se je v 50. letih prejšnjea stoletja že vedelo, da bo rudnik zaprl svoja vrata. Predvidevanja so sicer bila da po letu 2000. Dejansko zaprli pa so ga leta 1994, po tem, ko so že dolgo uvažali svinec od drugod.
Za Mislijsko štrekno ni računice, ni primerne površine in ni namembnosti. Še za AC sem skeptičen, kako bo. Ko (in če) bo.
Zgodovinsko o premogovniku VE:
Že konec 70. let prejšnjega stoletja so morali premog oziroma lignit uvažati za TEŠ.
Bloki po Velenju so tipični socialistični in vsi po vrsti grdi. Najgrši so pa tisti, ki so jih iz Vegradovih samskih domov predelali v stanovanjske bloke. 15 let so potrebovali na oblasti, da so tiste paprinate škatle izolirali. Sodelavec je nekaj let živel tam, vsako tresenje tal si čutil kot hujši potres.
Prijatelj iz Rusije je komentiral, da Velenja ne mara, ker ga spominja na Rusijo.
Železnica Ve-Ce pa je strateškega pomena za naprej. Do Velenja praviloma lahko dostopaš samo po cestah, ki vodijo skozi soteske. Ob metežu snega, poplavah, žledu in drugih nesrečah, je železnica edina povezava Velenja s svetom. Čeprav čudno letos poplav ni bilo, vsaj ne takih kot običajno. Raje pa ne pomislim na tiste iz novembra leta 2012. Zato železnice ne bodo odstranili. Hkrati je pomembna tudi za veliko šolarjev, saj avtobusi ne bi požrli vsega prometa. Pa do avtobusne v Velenju tudi ne prideš z vseh koncev doline tako enostavno kot do vlaka.
[/quote]
Hvala za zelo zanimivo branje. Zanima me ali se tla v Šaleški dolini ugrezajo zaradi rudarjenja?
Ok, za razliko od plešastega cetarja dobor poznaš razmere in tedanjo situacijo. Se ti kaj sanja, je bila proga dovolj dobra, da bi prenesla obremenitve, ki jih povzroča oklepni vlak arhaične sorte, osna obremenitev recimo da je 10 ton?
Na progi ni ležal nihče. To očitno nek starček pripoveduje in napihuje zgodbe. Mislinjčani so resda protestirali (nihče pa ni ležal na progi ali jokal):
1. Ker so bili avtobusi prenatrpani ob menjavah smen in je bil vlak dobra alternativa k avtobusom.
2. Ker je bil vlak hitrejši do MB, kot pa abtovus Dravograd-Maribor. Če si se peljal najprej z avtobusom do Dravograda iz Mislinje in nato z vlakom v Maribor pa si tudi konkretno več plačal za dve vozovnici.
3. Ker niso vedeli, da se bo čezmejna povezava z Avstrijo prekinila, razlogi pa so enaki tistim v prejšnji točki.
Prihajam s hribov nad Mislinjo, starši so bili v protestu udeleženi.
Cesta je bila renovirana in razširjena leta 1996, kot je že nekdo omenil. Pri srečanju dveh tovornjakov ali tovornjaka in avtobusa se promet skoraj ustavi. Hujšega pa ni. Pa ne boste menda začeli z zgodbicami o duhu bele žene, ki povzroča prometne nesreče.
Cesta je toliko nevarna, kolikor si pijan in objestno voziš. Če voziš normalno, ne pride do nesreče. Svojo odgovornost pa res ni lepo prelagati na druge, mladi fantje.
Kolesarska cesta se uradno vrača na glavno cesta na nekaterih odsekih, kljub temu pa lahko vso pot prevoziš po stranskih poteh, če si prej vsaj malo zemljevid ogledaš.
Kako bo z AC, me pa prav zanima. Če jo mislijo narediti na način avstrijskih AC, bo hitro neprevozna, ker so take ceste zelo zahtevne za vzdrževanje. Pa vemo, da imamo že s štajerko in primorko probleme.
Ženske, če ne znate kolesarit, se na kolo ne spravljajte. Mrtvi na tej cesti so tako kot drugje žrtve objestnih voznikov. Še vsaka nesreča se je zgodila zaradi vožnje po levem pasu. Za to pa cesta ni odgovorna.
Ko omenjate avtobus. Avtobusi so večinoma prazni, izjema so delovni in šolski. Teh je pa dovolj, tako da so tudi teli običajno napol prazni. Najbolj polni so od Pake zaradi podružnične šole do Šaleka, pa delavci do Doliča. Slovenjgraški dijaki so večinoma v dijaškem v Velenju.
Zgodovina:
Razlogi za ukinitev železnice niso nikakor pozabljeni. Razlog v kapitalizmu ne gre iskati. Deloma je seveda razlog vzdrževanje, ni pa primarni.
Kolesarsko mimo Šibanca ne bodo uspeli zgraditi, ker bi ta trenutek tudi most za bilokaj drugega težko tam gradili.
Če se kaj spoznate na železnice, potem boste vedeli, da je tale tako kot Idrijska in Štanjelska bila ozkotirna. To so bile manjše železnice, z manjšimi lokomotivami in vagoni. Zato je v Štanjelu danes samo še en tir. Če bi tam šli urejati dvotirno, bi morali toliko predelati površje, da bi cenovno stalo preveč. Pa še preveč nevarnosti za plazove bi s tem povzročili.
Ukinitev je bila posodobitev železnic in odstranitev tistih, ki se niso izplačale.
Postavitev nove železnice bi bilo tukaj nemogoče. Razširiti in zvišati bi bilo treba tunele, mostove vse takratne podreti in zgraditi nove – večje in boljše. Z vsak 10x nosilnostjo. Že graditev mostov je nemogoča, tudi danes, pa če se gre samo za kolesarsko pot. Počasi bo treba celo štreko zapret.
Za tiste, ki ne poznate zgodovine okolice, omenim samo ugrezanje tal. Celotna Šalešla dolina se je v zadnjem stoletju bistveno spremenila. Ker pa primarna kamnina ni tako močna kot tista v Mežici, se ugrezajo tla, izginjajo hribovja, dolina se je 2x povečala, tla so 30 m nižje, nastajajo jezera. Kljub zasutju turističnega jezera, se je v Šoštanju pojavilo novo. Obstaja nevarnost, da bi se Velenjsko razlilo in poplavilo celotni Šoštanj in Pesje, kasneje tudi Škale. Vse to vpliva na površje vse tja gor do hriba pred Mislinjo. Sama Mislinja ni ogrožena, je pa celotna proga do Mislinje. Od Mislinje naprej pa površje zaradi nepravilne gradnje hiš, ureditve površin in tako dalje ni primerno za gradnjo dodatnih mostov in železniške infrastrukture – danes.
Ugrezanje tal se je v šestdesetih že močno pokazalo, zato se nihče ni odločil za gradnjo nove železnice. Prvič, ker bi bilo potrebno s posegi zagotoviti dovolj prostora in drugič, ker bi bilo vzdrževanje predrago. Še privatne hiše ob Paki in okolici pokajo, zaradi ugrezanja Šaleške doline.
Ozkotirna železnica pa ni več zagotavljala varnostnim standardom, bila je prestara, da bi jo enostavno obnovili. Sama obnova oz. izgraditev nove železnice pa bi bila večji strošek, kot bi železnica prinesla.
Delni razlog za opustitev te železnice je bila tudi Mežica. V Mežico je takrat že vozilo nekaj avtobusov za delavce. Ta prevoz je bil cenejši in lažji. Prav tako pa se je v 50. letih prejšnjea stoletja že vedelo, da bo rudnik zaprl svoja vrata. Predvidevanja so sicer bila da po letu 2000. Dejansko zaprli pa so ga leta 1994, po tem, ko so že dolgo uvažali svinec od drugod.
Za Mislijsko štrekno ni računice, ni primerne površine in ni namembnosti. Še za AC sem skeptičen, kako bo. Ko (in če) bo.
Zgodovinsko o premogovniku VE:
Že konec 70. let prejšnjega stoletja so morali premog oziroma lignit uvažati za TEŠ.
Bloki po Velenju so tipični socialistični in vsi po vrsti grdi. Najgrši so pa tisti, ki so jih iz Vegradovih samskih domov predelali v stanovanjske bloke. 15 let so potrebovali na oblasti, da so tiste paprinate škatle izolirali. Sodelavec je nekaj let živel tam, vsako tresenje tal si čutil kot hujši potres.
Prijatelj iz Rusije je komentiral, da Velenja ne mara, ker ga spominja na Rusijo.
Železnica Ve-Ce pa je strateškega pomena za naprej. Do Velenja praviloma lahko dostopaš samo po cestah, ki vodijo skozi soteske. Ob metežu snega, poplavah, žledu in drugih nesrečah, je železnica edina povezava Velenja s svetom. Čeprav čudno letos poplav ni bilo, vsaj ne takih kot običajno. Raje pa ne pomislim na tiste iz novembra leta 2012. Zato železnice ne bodo odstranili. Hkrati je pomembna tudi za veliko šolarjev, saj avtobusi ne bi požrli vsega prometa. Pa do avtobusne v Velenju tudi ne prideš z vseh koncev doline tako enostavno kot do vlaka.
[/quote]
Železniška proga Velenje – Dravograd je bila normalnotirna in bi ob primernem vzdrževanju lahko še danes lahko po njej vozili vsi vlaki! Za časa Avstro Ogrske je bila to kar precej pomembna železniška proga. Peavzaprav je bila zgrajena šele leta 1899. Se pravi spada med mlajše in “modernejše” železniške povezave na Slovenskem.
Treba je vedeti, da je bila juga v 40ih, 50ih, 60ih pa tudi 70ih letih 20 stoletja, drugačna država od juge v 80ih, katero pozna večina ljudi tukaj gor. V prvih treh desetletjih je bila jugoslavija zelo zaprta država. Partija se je bala vojaškega posredovanja z zahoda in vzhoda. To je bil še en razlog, da so z največjo lahkoto razdirali prav obmejne proge, ki so sicer do razpada Avstroogrske bile kar pomembne v notranjem prometu. Tudi drugače je Jugoslavija v prvi polovici obstoja zatirala prehajanje preko mej svojim državljanom, zato tudi povezave z obmejnimi kraji niso bile dobrodošle, ampak prej trn v peti. Razdrli in na jug odpeljali so tako progo Jesenice – Rateče, 2. tir Maribor – Šentilj, Redics – Lendava, Murska Sobota – Hodoš, Gornja Radgona – Radgona (Bad Radkersburg) (med 2. sv. vojno je bil podrt most preko Mure, ki ga juga ni želela popravit in še danes ni popravljen), Nova Gorica – Gorica, pa tudi omenjena proga Velenje – Dravograd oz. Labot, ki je bila ob izgradnji namenjena konkuriranju železniški progi Dunaj – Trst.
Železniška proga “Velenje – Dravograd”, Avstro Ogrska ni zgradila zgolj na tem odseku, ampak je bil ta odsek zgrajen v sklopu gradnje železniškega odseka Zeltweg – Celje. Kot rečeno je proga zadnjega dobrega pol stoletja prekinjena na odseku Velenje – Dravograd ter Dravograd – Labot (Avstrija).
Da bi bil vzrok zaprtja proge, zgolj predrago vzdrževanje…. S tem se nebi strnjal. Če bi bilo to res, bi progo zgolj zaprli. Tu pa je partija naredila tako, da so jo prav razdrli in komponente odpeljali na jug, na mesto trase pa postavili stanovanjske bloke. Vsaj tako je pri štucu proge v Velenju. Se pravi, tudi, če bi kdo progo hotel obnoviti bo imel strašanske težave z njenim umeščanjem v prostor.
Sem pa prepričan, da bo ta proga prej ali slej obnovljena, saj je koroška neznansko grdo odrezana od Ljubljane. Ko je nekdo omenil, da sedaj rabiš 5 ur da prideš od Dravograda do Ljubljane. Seveda, ker je treba najprej iz Dravograda v Maribor, tam prestopit in nato naprej do Lj. Omenjena ukinjena železnica je predstavljala veliko bližnico proti jugu. Še posebno bo to prišlo do izraza, če upoštevamo, da se bo verjetno prej ali slej gradila hitra železnica Ljubljana – Maribor, ki pa po vsej verjetnosti ne bo potekala po sedanji trasi železnice preko Zidanega mosta, ampak bo s tunelom prešla v Savinjsko dolino in se priključili trasi železnice Velenje – Celje nekje pri Šempetru in nato do Celja ter Maribora.
Skratka da so šli komunisti razdirat katerokoli železniško progo v Sloveniji, je bila velika neumnost. Že s stališča tega, da se je nato na mestu nekdanje proge poseglo v prostor z raznimi gradnjami. Sedaj se bo v okviru zelene perspektive EU to vse spet prej ali slej postavilo nazaj, davkoplačevalci pa bomo plačevali odkupovanja, ali pa bomo plačevali gradnjo po bistveno bolj kompliciranih trasah, zaradi tega, ker na najenostavnejši trasi že stoji blok, kot je to npr. v Velenju.
Tule pa še slikica, kako so komunisti v Velenju dobesedno čez traso proge postavili blok. Torej ne zidat desno ali levo ampak čez njo. Da ja ne bo obstajala železnica nikoli več:
In ja, takratni folk se je političnim odločitvam nasilnega ukinjanja železniških prog upiral. To v svoji knjigi z naslovom “Zadnje parne knjige na Slovenskem”, navaja avtor Brate, kot tudi takratno časopisje:
A civilne iniciative takrat, za razliko od danes, niso veljale nič. Kar je lokalnih prog obstalo jih je “rešila” JLA. Ena od teh je tudi, prav danes na novo odprta za promet, železniška proga do Kočevja. Ker je bil pač v Kočevju, oz. v bližnji Kočevski Reki ogromen vojaški kompleks. Kar ni bilo v interesu vojske pa je vse šlo rakom žvižgat. Kot rečeno je danes bistven problem, umeščanje proge v prostor. Kjer je proga že umeščena v prostor, se to le malo pogliha in obnovi (Proga od Ribnice do Kočevja je bila kar nekaj časa brez prometa, tiri so pa ostali). Pa še to glede na izkušnje traja desetletje ali dve. Kjer ni tega, je vse skupaj še težje…