Večkrat berem tule kako ste se opekle z narcii. Ampak kaj vas privlači na narcisih? Pa seveda kake ženske s narcisom všeč?

Mene pri narcisih moti, ker hočejo biti vedno v središču pozornosti, center sveta. Tako, da mi narcisi ne sedejo.

Imam pa znanko, ki je narcisa. Nanjo se moški lepijo kot muhe na med. Stvar je pa v tem, da je izjemno lepa, postavna, izjemna postava, lepi, dolgi lasje, super nasmeh… moški so čisto slinasti, ko jo vidijo in naredijo vse, da dobijo pozornost od nje. Navija jih okrog prsta kolikor hoče.

Ni mi pa jasno kako moški narcisi ženske tako prefilmajo? Narcise moške z lepoto, ker moški pač padajo na videz.

Spet iste lajne. Kako vam ne dopizdi tole?

Jaz mislim, da ste vsi ki ste na monu, malo narcisi. Da se izpostavljate tako ali drugače. Eni so osamljeni, tretji so spet gor prišli pogledat kak nasvet.

Jaz za te narcise nisem slisala toliko, dokler nisem prišla na ta forum. Moram priznati, da ste ultra strokovnjaki za to temo

Na evo. Čim se okoli katere preveč dedcev suče je že narcisa. Tiste, ki so pa neopazne pa svojo nesposobnost, nesamozavest, nekomunikativnost in en kup problemov v glavi… okarakterizirajo kot introvertnost.

In BTW… ni narcisa temveč ima ženske atribute in karizmo. Ti pa zato zavist.

Ne vem kje, ampak v reali so narcisi všeč samo tepkam. Večina žensk se jih pa na daleč ogiba.

Malo si pojme pomešala. Narcis je nekdo z narcistično osebnostno motnjo. Ne nekdo, ki je pač lep

Zakaj jim ljudje nasedajo te zanima. Ker ni nujno, da gre za obnašanje, ki ga, ko tega človeka spoznaš, takoj prepoznaš. So mojstri manipulacije in njihov glavni motiv je nasprotno stran prepričat v njihovo popolnost, za katero skrivajo svoje frustracije. Zdej, če imaš na drugi strani mladega, neizkušenega človeka, ki sam nikoli ne laže, pač tudi v sanjah ne pomisli, da bi bilo lahko tako rekoč vse kar mu narcis reče, laž in manipulacija. Še več, mnogi so prepričani, da so našli idealnega partnerja, saj narcis točno ve kakšen naj bi idealen partner bil in na začetku tudi odigra to vlogo.

Nekatere narcise je sicer lahko hitro sprevidet. So pa tudi taki, ki bolje speljejo zadevo in, kot rečeno, pri neizkušeni osebi, s tem tudi uspejo. Lažje jih sicer sprevidi tretja oseba, ker tista, kateri piha na dušo, je preveč subjektivno vpletena.

Misst, malo slabo bereš, nikjer nisem napisala, da je narcis lep. Tako, da ….

Brez zamere, ampak si veliko napisala pa nič konkretnega. Tale moja znanka, moške uspešno zmanipulira, ker je lepotica. In, ker moški padajo pač na videz, ne opazijo kako spretno jih manipulira, izkorišča. Če ne bi bila lepotica, ji vse manipulacije niti pod razno ne bi uspele.

Tako, da me še vedno zanima s čim pa moški narsici zmanipulirajo ženske. Delovanje, kot da imajo dosti denarja?

Aja, pa da se dotaknem še te druge zadeve, ki te dejansko zanima – zelo lepi ljudje. Vsi padamo na lepoto, hočeš nočeš, eni bolj, drugi manj…čeprav je seveda relativna. Kako bo človeka oziroma v tem primeru žensko,  ta izjemno lepoto, ki ji je dana, odražala v odnosu do so-ljudi, je odvisno od njenega karakterja.

Imam prijateljico, ki je res lepotica, da se marsikomu svet ustavi, ko gre mimo. In je tudi karakterno super ženska. Zna dobro izkoristit svojo lepoto, ampak ne na škodo drugih. Marsikatera lepotica pa vidi kaj vse zaradi svoje lepote lahko počne in tole pač na polno izkorišča, je egoistična ali celo bitch do ljudi, posebej seveda do ljudi nasprotnega spola. Ker pač lahko.  Ampak to je stvar te ženske in moških, ki se nanjo lepijo. Verjetno vsak iz tega potegne tudi kaj pozitivnega zase, sicer se tega ne bi šli.

Ona ni nujno narcisa. To kar opisuješ je način kako ona izkorišča dejstvo, da je lepa. PGre bolj za zadevo “ima se, može se”, pri čemer ona pač gleda predvsem na svoje koristi.

Narcis je v sebi ranjeno bitje, ki hrepeni po sprejetju. Svojih napak se zaveda in je prepričan, da ga s takimi napakami ne bo imel nihče rad. Zato ustvari celo sliko osebe z odličnimi, popolnimi karakternimi lastnostmi, ki njemu samemu zamegli pogled v to kar dejansko nosi v sebi (obrambni zid) in pritegne drugega človeka – predvsem nasprotnega spola. Seveda pa maske slej ko prej padejo.

S čim moški narcis prepriča žensko – glumi idealnega partnerja. ko včasih poslušaš izpoved kake ženske, lahko slišiš kako so bile stvari v začetku. Dejansko too good to be true. Potem se pa postopoma  začne. Seveda je občasno spet idealen partner, kar še nadalje osebo ki je že ugotovila, da ni vse tako kot je videti, zmanipulira in ji prepreči, da bi odšla. Upa, da bo spet vse super, je pa samo vse slabše.

Sori. iz tvojega zapisa sem prebrala, da o svoji lepi prijateljici meniš, da je narcisa. Pa to ni nujno. Se mi zdi, da ona samo izkorišča svoje danosti.  Ti hočem napisat kaj je narcis. Vsak sebičen človek ni nujno narcis. Škoda, da se ti zdi, da nisem nič konkretnega povedala, meni se zdi, da sem naredila čisto šik povzetek

So tudi lepe ženske, ki ne manipulirajo… Tale moja znanka pa mora biti pod nujno v središču pozornosti. Tako lačna pozornosti… in zna brezobzirno se zlagati, da pride do cilja. Moški ne pridejo na svoj račun. Je poročena in dvomim, da kdaj vara. Samo zavaja, da pride do svojega. Moški pa presrečni, da jim nameni nasmeh. Mož je pa kot kak bimbek poleg nje.

Ne poznam pa nobenega moškega narcisa. Poznam moške, ki uspešno manipulirajo z ženskami, ampak samo z določenim tipom žensk. Večini žensk so pa ti moški odvratni. Ne bi rekla, da so narcisi. Največrat gre za navadne f.fehtarje, ki lovijo ženske največkrat na pleh.

Narcisizem je spekter. Torej: ne gre zato, ali je nekdo narcis, ali ni. Gre za to, da se nekdo na dolgi rok vede na določene, za druge škodljive načine. Nekateri bolj, drugi manj intenzivno. In ko ta intenzivnost doseže raven, da ta oseba ne more več funkcionirati v socialnem okolju, takrat navadno dobi diagnozo.

Tudi narcisizmov obstaja več vrst. Recimo komunalni narcisizem. To so ponavadi tisti strici in tete, ki poskrbijo za to, da vsi govorijo o tem, kaj ti ljudje dobrega storijo za skupnost. In ki ne storijo ničesar dobrega, če ni soja žarometov. In ki druge razvrednotijo na tej pidlagi, da kaj so pa oni storili, pri čemer je merilo seveda pompoznost predstave, ki je bila uprizorjena ob njihovem dejanju.

T.i. odkriti narcisizem je v principu najlažje prepoznati. Preprost kriterij je, da veličastnost podobe, ki jo nekdo slika o sebi ne ustreza objektivnim dosežkom. Benigno vrsto tega narcisizma lahko velikokrat zasledimo tu, na temu forumu. Lep primer tega je npr. občutek grandioznosti in upravičenosti na podlagi izobrazbe. Gre za benigno narcisistično tendenco. Bolj maligne oblike so pogosto manj splošne.

Za najbolj maligno obliko velja t.i. ranljivi narcisizem. Tu gre za mešanico narcisizma, čustvene nestabilnosti (borderline) in antisocialnosti. Temu rečemo sociopatija. Ranjivi narcisi svojo grandioznost gradijo na vlogi žrtve in bolečini. Njih žrtev je največja, čeprav ta vloga žrtve nima podlage v dejanskem stanju.

S tem sem imel jaz opravka. Ta ideja se poraja tudi v zapisih nekaterih tu na forumu. Moja nekdanja soproga je to, da je MENI rodila tri otroke in da se je ona ZAME odpovedala karieri, itd. uporabila kot temelj lastne grandioznosti, veličine.

Seveda se gospa ni odpovedala karieri, da bi jo lahko jaz gradil, temveč me je porinila v vodo in mi rekla, naj plavam. Da bi lahko ona bila gospa (Frau des Hauses). A objektivna resnica tu ni pomembna. Pomembno je njeno čustveno doživljanje le-te in obrambni mehanizmi, ki iz tega izidejo (borderline raven).

Naslednje je upravičenost. Narcis se počuti upravičenega do posebne obravnave. Narcisu ta posebna obravnava pripada po božanskem privilegiju. To ni vic. In ni niti najmanj smešno. Če se spomnim lastne izkušnje, je znala moja nekdanja soproga izjaviti kaj, da nisem točno vedel, ali gre za nek sarkazem ali resno misli. Na žalost je resno mislila.

Npr. enkrat smo bili na obisku pri njeni nekdanji sošolki, s katero je ostala v stiku tudi v odrasli dobi. Po mojem mnenju tudi zaradi statusa te gospe v družbi, saj je imela sicer marsikako pikro za povedat čez njo. Otroci so se igrali na zelenici, mi smo sedeli na terasi in kramljali, oni so se odpravljali na morje… spili smo kavo, lahkotno kramljali, celo nekaj pic sta naročila z njenim možem, da smo prigriznili… se poslovimo, prijetno in veselo… nakar moja nekdanja soproga začne vihati nos nad sprejemom. Jaz se pošalim: ” Ja, kaj je pa tebi tu manjkalo? Rdeč tepih?” In ona mrtvo hladno odvrne: “Ja. Pa saj ja nimajo vsak dan obiska iz Nemčije.”

Jaz sem ostal odprtih ust. Ostal popolnoma brez teksta. Zmotili smo jih pri pripravah na odhod, sprejeli so nas odprtih rok, zabavali smo se, pogostili so nas… njej pa je manjkal “rdeč tepih”. Torej nekaj, da bi se ona lahko počutila nekaj posebnega. Preprosto, brez teksta.

In pridemo do antisocialne plati. Pravila veljajo samo za druge. In za druge veljajo do pikice. Brez milosti. Zanjo pravila ne veljajo. Ona lahko je piškote na kavču in nahruli otroka, ki sedi poleg in je piškote na kavču, da se tega ne sme. Ona lahko štirikrat v dveh tednih povozi stacionarni radar, vedno na istem mestu in se zgraža nad objestnostjo drugih voznikov. Itd.

Kaj je torej tisto, kar nas pritegne v odnos z narcisom? Igra! Tako se temu reče. Navadno se ujamemo v vlogo t.i. “rešitelja”, medtem ko narcis navadno prehaja med vlogama žrtve in sem ter tja preganjalca. Dramski trikotnik (glej: Eric Berne: Games people play).

Naš “rešiteljski kompleks” nas vleče v opoj narcisov in narcis. Napačno je misliti, da nas oni načrtno zlorabljajo. Niso nikakršni nadljudje ali demoni s čarobnimi močmi, s katerimi nas nadvladajo. V resnici je obratno: mi jim izročimo v roke moč in jim omogočimo in dopustimo zlorabo. Zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe.

Kot opazam, so narcisi na monu vsi, ki vam niso vsec, jih ne marate. Dvomim da sploh veste kaj to je in kako ga prepoznas

Thor, pa ti povej konkretno. Tule se velikokrat piše kako je bil bivši narcis… pa me zanima konkretno kako to zgleda, s čim očara žensko…

S t.i. zrcaljenjem. Nekateri temu rečejo tudi kraja identitete. To je ena stvar, v kateri so se ti ljudje v času odraščanja res zverzirali.

Seveda je marsikaj odvisno od osebnih okoliščin plena. A nekako v grobem: ti ljudje naštudirajo tebi najljubše čtivo. Začnejo oboževati tebi najljubšo glasbo. Postanejo aktivni v dejavnostih, ki tebi veliko pomenijo. Lahko postanejo goreči verniki, če vedo, da to tebi veliko pomeni. Skratka: postanejo ideal tistega, kar si od nekdaj želiš.

Na drugi strani je tu t.i. love bombing. Zasipajo te s pozornostmi. Idealizirajo te. Tu izhajajo iz lastnega referenčnega okvirja. To je transakcija. Kompliment za kompliment. Laskanje za laskanje. Ne nujno dobesedno, no. Bistvo je, da si “čisto paf”. Ker so odvisni od tvojega čustvenega odziva.

Skratka: tisto, čemur rečejo mnogi “duša dvojčica” je skoraj gotovo nekdo iz “gruče B”. Duša dvojčica in pomanjkanje ljubezni do sebe (false self) je tisto, kar nas omami.

In zakaj bi nekdo vse to počel, kar pišeš Motorist? Kaj bi imel od tega? Bi moški to počel vse samo, zaradi seksa? Ma ja. Seks komot dobi po bistveno lažji poti.

Ker je to njegova preživetvena strategija. Ker ga v to ženejo impulzi. Biti narcis ni zavestna odločitev, je preživetvena strategija, ki temelji na patologiji.

Narcisizem je v bistvu zasvojenost z močjo. Izraz “pijan od zmage” je lepa ilustracija tega. Narcis hlepi po tej “pijanosti od zmage”, kot heroinski odvisnik hlepi po fiksu.

Ni to zavestna odločitev. Je motnja (patologija).

v zvezi , komaj sem se ga rešila in kljub sodni prepovedi se ga rešila s pomočjo črnogorcev ko je visel iz mosta in obljubil da bo dal mir.

Ni vsako pezde narcis. Tu res mnogi narcisizem pojmujete kot neko zmerljivko.

Poskusite si predstavljati svet dojenčka, ki poskuša komunicirati s svetom okoli sebe. Dojenček nagonsko ve, da je odvisen od (volje) drugih, ki ga obdajajo. Eksistencialno odvisen.

Ta dojenček ne zna skomunicirati svojih občutij in čustev. Vse tja do nekje tretjega leta je njegova komunikacija pretežno neverbalna. Kaj se zgodi, ko ta nebogljeni, mali otrok iz okolja prejema kaotične povratne odzive? Kaj se zgodi, ko se okolica na posamezne izraze tega otroka odziva nepredvidljivo?

Ta otrok razvije smrtni strah. Strah pred tem, da bi ostal sam, zapuščen in umrl. In v kaj ga žene preživetveni mehanizem? V iskanje predvidljivih čustvenih odzivov okolice.

Tako ta nebogljenček pozabi “nase”. Njegovo preživetje postane odvisno od tega, kako uspešno bo v drugih izzval nek občutek, ki bi ga navdal z ugodjem. To je edini način, ki mu omogoča nadzor nad situacijo, nadzor nad življenjem, nadzor nad preživetjem.

Tako pride do oblikovanja preživetvene strategije: moj “jaz” ni vreden (življenja). Edino, kar omogoča preživetje, je nadzor nad čustvenim stanjem drugega. Če imam moč nadzirati čustveno stanje drugega, je moja eksistenca možna.

Tako se zabriše meja med “jaz” in “drugi”. Pravi jaz je potlačen. Temu se reče narcisistična cepitev. Popolna odcepitev od pravega jaza (selfa), ker je izkušnja pokazala, da ta jaz ni vreden življenja. Zato se okoli tega jaza razvije globok občutek sramu (ker ta jaz po izkušnji sodeč ni vreden, da bi sobival v tej družbi). Edini poznani “jaz” postane maska, ki v drugem sproži odziv. Ta maska je eksistencialnega pomena, zato jo je treba braniti z vsemi sredstvi. Tako dobimo zunanjo in notranjo masko. Zunanja je “svetla”, je tista, ki poskuša ugajati. Notranja je preživetvena, kaznovalna, temna. Njen namen je razvrednotenje. Ker preko razvrednotenja lahko drugega kontroliram z drobtinicami. Črno – belo. Ker sem jaz nevreden, moram tebe narediti, da se boš počutil nevrednega. In nato te bom z občasnimi potrditvami, idealitacijami, za trenutek ali dva sprožil, da se boš počutil vrednega. In takrat mi boš iz hvaležnosti dal vse kar želim. Nakar te bom spet razvrednotil.

Vse to se odvija na infantilni, nezavedni, neracionalni, neverbalni ravni. Postane preživetvena strategija. S pomočjo katere ta otrok raste. In odraste. Drugi zanj ne obstajajo kot ločene entitete. In zdaj ima telesno in intelektualno moč odraslega. Čustveno pa je še vedno na ravni triletnika. Infantilen. Na smrt prestrašen in z občutkom globokega sramu, ker sam sebi ni dovolj. Eksistencialno pitrebuje drugega za zadovoljitev svojih pitreb. Na smrt prestrašen zastruplja tega drugega s taistim strahom… da bi ga privezal nase. Da bi utrdil soodvisnostni odnos.

To, dragi moji, je narcisizem. Neznosna bolečina, ki kot ogenj žge od znotraj. Popolna odvisnost in krhkost nebogljenega otroka v telesu odrasle osebe. Odrasle osebe, ki potrebuje drugega, kot orodje lastne identifikacije. Kot vampir, ki potrebuje svežo kri, da bi živel, pitrebuje narcis čustveni odziv drugega, da bi se za trenutek počutil varnega, živega, odrešenega sramu do samega sebe in smrtnega strahu. V večnem ciklu idealiziranja in razvrednotenja. V večnem ciklu “high” in “liw” stanja, dokler ne doseže rock bottom. Takrat nekateri poiščejo pomoč. Znaten delež jih konča svoje trpljenje s samomirom. Večina pa konča kot kaka zagrenjena “Karen”. To, dragi moji je pravi narcisizem. In ne, to ni zmerljivka. Je močna bolečina trpečega posameznika.

Nekatere ženske se lepijo na moške, ki so očitni narcisi. To pa zato, ker jim do določenega trenutka ti moški ustrezajo. Največkrat gre za moške na visokih položajih, ki so dobro finančno situirani. Ti moški znajo odlično manipulirati in pihati na dušo naivnim ženskam. Te nesrečnice potem spoznajo, da so samo ene od mnogih. Potem jih naenkrat ta narcis moti. Skratka, očitnega narcisa ne moreš spregledati, če imaš vsaj nekaj življenjskih izkušenj. Gre za to, da se te ženske zakalkulirajo, saj on bolje obvlada manipuliranje od njih. Res je tudi, da znajo biti šarmantni, ampak ta šarm je površinski, hitro se da ugotoviti, da gre za nastopače brez vsebine.

Če bi poznal evolucijsko in vedenjsko psihologijo, bi vedel, da ženska podzavestno vedno išče najboljšega moškega za razplod. Cca. 20% žensk je to evolucijsko nezavedno “nujo” sposobnih zaobiti s pomočjo intelekta, večina pač ne.

Zaradi tega moški z visoko stopnjo samozavesti, še posebej, če so sposobni manipulatorji, zlahka obrnejo skoraj vsako žensko. Večini žensk zelo godi počivati v senci moških, ki v družbi predstavljajo moč in oblast. Praviloma se te ženske zavedejo svojega “problema” šele takrat, ko njihova pot ne vodi več navzgor in se prevesi navzdol.

Potem pa so krivi vsi, samo one ne. :)))))))

Srce125 je “ona” in zna uporabljati intelekt.

Vendar to, kar na hitro opisuješ ni (nujno) narcisizem. Povečini gre za “falsley empowered codependant” osebe in ne za narcise. V čem je razlika? Je, bistvena. Narcis se je od “self”-a odcepil. Medtem ko se codependant zaveda tako sebe, kakor svojih težav, vendar oboje poskuša z nečim zakriti.

Tipičen primer “falsley empowered self” je veliko (ne vsi) zvezdniki. Ti ljudje gradijo “lažni jaz”, v duhu tega, pri čemer so pač slavni. A živijo dvojno življenje in “v ozadju” živijo in trpijo kot običajni ljudje. Se zdravijo odvisnosti, itd.

Narcis pa je kot puščava. Ena velika smrtonosna praznina. Sem ter tja kaka oaza, veliko fatamorgan in sem ter tja tudi ozeleni ali pa veter preoblikuje sipine, da zgleda malo drugače. A v biti ogromna smrtonosna praznina.

Pozdravljeni,

Včasih se znajdemo v situacijah, kjer se lahko hote ali nehote znajdemo v težavah.

Nasveti odvetnika, spori z delodajalci, spori z zavarovalnicami, družino, zahtevanje primerne odškodnine in še mnogo drugih primerov, povzročajo visoke stroške. Zavedamo se, da so odvetniški in sodni stroški visoki, zato vam ponujamo rešitev – zavarovanje ARAG- ki ga pa morate skleniti pravočasno- še preden nastane težava, saj gre za zavarovanje. V okviru zavarovanja vam pripada enkrat mesečno tudi brezplačni pravni nasvet pri odvetniku.

S sklenitvijo zavarovanja ARAG boste prihranili ter se zaščitili. Tega se zaveda že veliko strank, skoraj 80.000, ki so že sklenili zavarovanje pri zavarovalnici ARAG.

Pobrskate lahko tudi po naši spletni strani: https://www.arag.si/zavarovanje-pravne-zascite/

V kolikor bi želeli skleniti zavarovanje, to najlažje storite tukaj: https://www.arag.si/sklenitev-zavarovanja/

V kolikor pa imate dodatna vprašanja, smo vam na voljo tudi na 080 30 16.

ARAG zavarovalnica pravne zaščite