Bi rada videla ženske, ki jim je likanje prioriteta
Razumem kaj hočeš povedati a dala si take primere da je za zjokat. Likanje in Romunija? Saj ne veš nad čim bi bolj jokal.

Ampak prav imaš, ti kar pojdi v Južno Ameriko in Romunijo in uživaj.
Jaz pač uživam, ko me majcene rokice objamejo in komaj čakajo, da mi povejo kaj se jim je dogajalo. Ko gremo na kolo in vmes, ko jaz švicam, čebljajo in vidijo vso lepoto narave, ki je nam že skoraj samoumevna. Ko zjutraj namesto da te zbudi ura, te zbudi nekdo tako navdušen s polno glavo idej kaj bi počel in ko zvečer ugotoviš, da niti ure dneva (razen tistih v službi) nisi zapravil v brez veze. In ko vidiš tisti mali zadovoljen obrazek, ko spi, da bo zjutraj spet poln ideje..
Mislim meni bi bilo, če bi imela možnost biti še enkrat samska (s temi izkušnjami, ki jih imam) na smrt dolgčas in ga ni potovanja, kraja, stvari, denarja, ki bi mi potešil ta dolgčas in osamljenost.
Pa ne rečem, ni vedno tako, si utrujen, a tiste male učke, njihova ljubezen in to, da si ti njegov center sveta – no to je pač vredno vsega.[/quote]

Vidiš, tebi je nekaj prioriteta, meni je pa nekaj drugega.
Je tako težko razumeti?
Eni jedo meso, drugi ne. Pač tako je, enim eno paše, drugim pa drugo.
In je res tako čudno razumeti, da meni pa to, kar tebi veliko pomeni, prav nič ne pomeni?
Meni je razumljivo, da moje zadeve tebi nič ne pomenijo, čeprav so meni zelo pomembne. Ti pa ne moreš razumeti, da pa meni take stvari, ki so tebi super in fajne, meni ne pomenijo nič?
A je res tako težko razumeti, da imajo ljudje različna zanimanja, interese, želje?
Zakaj ste tako prepričani eni, da tisto, kar je vam fajn, da je drugim tudi fajn?[/quote]

O saj te razumem. In spoštujem tvoje mnenje. Ampak ti si se tako odločila. Ne ustvarjate si pa mnenja na podlagi stvari, ki vam niso znane oz. zaradi sebe vidite le slabo. In potem v svojem zmotnem prepričanju, prepričujete še druge.
Jaz vem kako je biti samski. Ti pač ne kako je biti mati. To je dejstvo.
Jaz te razumem in spoštujem tvojo odločitev. Ti trdiš, da je biti starš nekaj kar ti uniči sanje, prosti čas in te onemogoči do konca življenja. Pa verjetno še sama ne verjameš temu kar pišeš. Če pa.. no, potem mi je žal zate.

Kaj ti ne da miru in s čim se ne strinjaš?[/quote]

Zanima me le ali pišeš iz prakse ali iz teorije. Namreč zdi se mi, da je samo teorija to.[/quote]
Se ti pač zdi. Kaj če ti povem, da imam otroke, se ti bo drugače zdelo? Mi boš verjel(a)? Povej raje kaj konkretno te je “zmotilo”, pa da tam malo podebatiramo.

Vidiš, tebi je nekaj prioriteta, meni je pa nekaj drugega.
Je tako težko razumeti?
Eni jedo meso, drugi ne. Pač tako je, enim eno paše, drugim pa drugo.
In je res tako čudno razumeti, da meni pa to, kar tebi veliko pomeni, prav nič ne pomeni?
Meni je razumljivo, da moje zadeve tebi nič ne pomenijo, čeprav so meni zelo pomembne. Ti pa ne moreš razumeti, da pa meni take stvari, ki so tebi super in fajne, meni ne pomenijo nič?
A je res tako težko razumeti, da imajo ljudje različna zanimanja, interese, želje?
Zakaj ste tako prepričani eni, da tisto, kar je vam fajn, da je drugim tudi fajn?[/quote]

O saj te razumem. In spoštujem tvoje mnenje. Ampak ti si se tako odločila. Ne ustvarjate si pa mnenja na podlagi stvari, ki vam niso znane oz. zaradi sebe vidite le slabo. In potem v svojem zmotnem prepričanju, prepričujete še druge.
Jaz vem kako je biti samski. Ti pač ne kako je biti mati. To je dejstvo.
Jaz te razumem in spoštujem tvojo odločitev. Ti trdiš, da je biti starš nekaj kar ti uniči sanje, prosti čas in te onemogoči do konca življenja. Pa verjetno še sama ne verjameš temu kar pišeš. Če pa.. no, potem mi je žal zate.[/quote]

Glede na to, da si očitno starš. Si lahko toliko strpna in razumevajoča, da nismo vsi ljudje taki kot si ti?
Jaz razumem, da tebi je starševstvo fajn.
Meni pa bi to, da bi bila noseča, pomenilo grozo, konec življenja, najhujšo nočno moro, konec vseh sanj.
Kot mati, bi pričakovala, da lahko razumeš, da pač ljudje smo različni in da nimamo vsi enakih želja.
Poskusi. Kot mati, bi bilo fajn, da se naučiš tega, ker ni rečeno, da bodo tvoji otroci imeli take želje kot jih imaš ti.

Zanima me le ali pišeš iz prakse ali iz teorije. Namreč zdi se mi, da je samo teorija to.[/quote]
Se ti pač zdi. Kaj če ti povem, da imam otroke, se ti bo drugače zdelo? Mi boš verjel(a)? Povej raje kaj konkretno te je “zmotilo”, pa da tam malo podebatiramo.[/quote]

Vse lepo in prav, kar si napisal, ko bereš teorijo, v praksi pa se ponavadi ne steče tako.

O saj te razumem. In spoštujem tvoje mnenje. Ampak ti si se tako odločila. Ne ustvarjate si pa mnenja na podlagi stvari, ki vam niso znane oz. zaradi sebe vidite le slabo. In potem v svojem zmotnem prepričanju, prepričujete še druge.
Jaz vem kako je biti samski. Ti pač ne kako je biti mati. To je dejstvo.
Jaz te razumem in spoštujem tvojo odločitev. Ti trdiš, da je biti starš nekaj kar ti uniči sanje, prosti čas in te onemogoči do konca življenja. Pa verjetno še sama ne verjameš temu kar pišeš. Če pa.. no, potem mi je žal zate.[/quote]

Glede na to, da si očitno starš. Si lahko toliko strpna in razumevajoča, da nismo vsi ljudje taki kot si ti?
Jaz razumem, da tebi je starševstvo fajn.
Meni pa bi to, da bi bila noseča, pomenilo grozo, konec življenja, najhujšo nočno moro, konec vseh sanj.
Kot mati, bi pričakovala, da lahko razumeš, da pač ljudje smo različni in da nimamo vsi enakih želja.
Poskusi. Kot mati, bi bilo fajn, da se naučiš tega, ker ni rečeno, da bodo tvoji otroci imeli take želje kot jih imaš ti.[/quote]

Sem ti napisala – spoštujem tvojo odločitev in te razumem. Ne razumem pa zakaj ti prepričuješ nekoga, kako bo res konec vsega, če bo noseča? Jaz jo ne, napisala sem le tebi, da tvoje trditve niso povsem resnične.
In ona mogoče s tvojimi strahovi pred samo nosečnostjo, nima nič. Vsaj po napisanem je Kahlo videti kot zmedena deklica (no pri 30 + že bolj ženska), ki ne ve kaj bi točno rada. Ti pač stojiš za svojim mnenjem in to spoštujem.

O saj te razumem. In spoštujem tvoje mnenje. Ampak ti si se tako odločila. Ne ustvarjate si pa mnenja na podlagi stvari, ki vam niso znane oz. zaradi sebe vidite le slabo. In potem v svojem zmotnem prepričanju, prepričujete še druge.
Jaz vem kako je biti samski. Ti pač ne kako je biti mati. To je dejstvo.
Jaz te razumem in spoštujem tvojo odločitev. Ti trdiš, da je biti starš nekaj kar ti uniči sanje, prosti čas in te onemogoči do konca življenja. Pa verjetno še sama ne verjameš temu kar pišeš. Če pa.. no, potem mi je žal zate.[/quote]

Glede na to, da si očitno starš. Si lahko toliko strpna in razumevajoča, da nismo vsi ljudje taki kot si ti?
Jaz razumem, da tebi je starševstvo fajn.
Meni pa bi to, da bi bila noseča, pomenilo grozo, konec življenja, najhujšo nočno moro, konec vseh sanj.
Kot mati, bi pričakovala, da lahko razumeš, da pač ljudje smo različni in da nimamo vsi enakih želja.
Poskusi. Kot mati, bi bilo fajn, da se naučiš tega, ker ni rečeno, da bodo tvoji otroci imeli take želje kot jih imaš ti.[/quote]

Od kod ta tvoja grozovita predstava o tem, da postati mama pomeni konec sveta?

Glede na to, da si očitno starš. Si lahko toliko strpna in razumevajoča, da nismo vsi ljudje taki kot si ti?
Jaz razumem, da tebi je starševstvo fajn.
Meni pa bi to, da bi bila noseča, pomenilo grozo, konec življenja, najhujšo nočno moro, konec vseh sanj.
Kot mati, bi pričakovala, da lahko razumeš, da pač ljudje smo različni in da nimamo vsi enakih želja.
Poskusi. Kot mati, bi bilo fajn, da se naučiš tega, ker ni rečeno, da bodo tvoji otroci imeli take želje kot jih imaš ti.[/quote]

Sem ti napisala – spoštujem tvojo odločitev in te razumem. Ne razumem pa zakaj ti prepričuješ nekoga, kako bo res konec vsega, če bo noseča? Jaz jo ne, napisala sem le tebi, da tvoje trditve niso povsem resnične.
In ona mogoče s tvojimi strahovi pred samo nosečnostjo, nima nič. Vsaj po napisanem je Kahlo videti kot zmedena deklica (no pri 30 + že bolj ženska), ki ne ve kaj bi točno rada. Ti pač stojiš za svojim mnenjem in to spoštujem.[/quote]

Koga jaz prepričujem?
Nikogar ne prepričujem.
Je pa resnično nenavadno, da ste mamice, ki bi morale biti res razumevajoče, strpne do drugače mislečih (ni rečeno, da bodo vaši otroci sledili vašim željam) pa ste se skopale name kot, da je z mano kaj narobe?
Sem jaz katero obsojala, ker ima otroke?
Sem jaz katero zmerjala, da ni za nič drugega kot za veslati (super mama mora to biti, ko take piše).
Je pa super, da vam je tako lepo, da kljub službi, kljub družini, imate še polno časa za športanje, hobije, potovanja in pač to, kar je Kahlo naštela. Čestitke vsem, ki menda vse to prakticirate, kar si Kahlo želi. Večina nas ni tako sposobnih, da bi si vse to spravili v 24urni dan.

Glede na to, da si očitno starš. Si lahko toliko strpna in razumevajoča, da nismo vsi ljudje taki kot si ti?
Jaz razumem, da tebi je starševstvo fajn.
Meni pa bi to, da bi bila noseča, pomenilo grozo, konec življenja, najhujšo nočno moro, konec vseh sanj.
Kot mati, bi pričakovala, da lahko razumeš, da pač ljudje smo različni in da nimamo vsi enakih želja.
Poskusi. Kot mati, bi bilo fajn, da se naučiš tega, ker ni rečeno, da bodo tvoji otroci imeli take želje kot jih imaš ti.[/quote]

Od kod ta tvoja grozovita predstava o tem, da postati mama pomeni konec sveta?[/quote]

Jao, a sem rekla, da je zate konec sveta?
Jaz sem napisala, da bi bil zame kones sveta, če bi zanosila. Ne zate. Samo zame.

Od kod ta tvoja grozovita predstava o tem, da postati mama pomeni konec sveta?[/quote]

Jao, a sem rekla, da je zate konec sveta?
Jaz sem napisala, da bi bil zame kones sveta, če bi zanosila. Ne zate. Samo zame.[/quote]

Pa saj sprašujem zate, zakaj se ti to zdi konec sveta, ne zame!

Jao, a sem rekla, da je zate konec sveta?
Jaz sem napisala, da bi bil zame kones sveta, če bi zanosila. Ne zate. Samo zame.[/quote]

Pa saj sprašujem zate, zakaj se ti to zdi konec sveta, ne zame![/quote]

Glej, če recimo kupiš neko stvar ali pa jo dobiš v dar, to stvar lahko daš stran, vržeš v smeti, podariš komu drugemu.
Otroka pa ne moreš odvreči, dati komu drugemu ali kaj takega.
Jaz osebno imam zelo rada živali, sploh nekatere. Ampak na kraj pameti mi ne pade it po psa, ker vem, da je to živo bitje za katerega je treba redno in vsak dan skrbeti. Tudi, ko bi jaz šla malo na potovanje in da ne moreš odvreči, ko se ga naveličaš. Ker je živo bitje.
Za otroka pa je treba še bistveno bolj skrbeti in to bistveno več let. S tem, da ja, ko srečam koga s psom, psa z veseljem počohljam. Ko mi silijo otroke v naročje, mi je pa to odveč. Nisem nora na otroke. Nimam nič proti njim. Ampak nora pa nisem nanje. Ko silijo dojenčke v naročja, se jaz umikam, če se le da.
Da ne omenjam, da se mi zdi, grozno, če za kak teden, dva zbolim, da ne omenjam kako je, če to traja dalj časa. Potem pa vidim nosečnice in me je kar groza, da morajo biti več mesecev tako nebogljene, okorne. Da ne omenjam samega poroda. Da ne omenim, da mi gre na bruhanje ob misli, da bi morala pokakano rit čistit .

Pa saj sprašujem zate, zakaj se ti to zdi konec sveta, ne zame![/quote]

Glej, če recimo kupiš neko stvar ali pa jo dobiš v dar, to stvar lahko daš stran, vržeš v smeti, podariš komu drugemu.
Otroka pa ne moreš odvreči, dati komu drugemu ali kaj takega.
Jaz osebno imam zelo rada živali, sploh nekatere. Ampak na kraj pameti mi ne pade it po psa, ker vem, da je to živo bitje za katerega je treba redno in vsak dan skrbeti. Tudi, ko bi jaz šla malo na potovanje in da ne moreš odvreči, ko se ga naveličaš. Ker je živo bitje.
Za otroka pa je treba še bistveno bolj skrbeti in to bistveno več let. S tem, da ja, ko srečam koga s psom, psa z veseljem počohljam. Ko mi silijo otroke v naročje, mi je pa to odveč. Nisem nora na otroke. Nimam nič proti njim. Ampak nora pa nisem nanje. Ko silijo dojenčke v naročja, se jaz umikam, če se le da.
Da ne omenjam, da se mi zdi, grozno, če za kak teden, dva zbolim, da ne omenjam kako je, če to traja dalj časa. Potem pa vidim nosečnice in me je kar groza, da morajo biti več mesecev tako nebogljene, okorne. Da ne omenjam samega poroda. Da ne omenim, da mi gre na bruhanje ob misli, da bi morala pokakano rit čistit .[/quote]
Kaj ti bodo vsa potovanja, prosti čas in ne vem kaj vse, če ne bo nikogar, ki bi te poklical mama? Tebi se to zdaj zdi odveč, ampak ko minejo leta, bo to prišlo za teboj, brez skrbi da. Toda popravnega izpita ni.

Glej, če recimo kupiš neko stvar ali pa jo dobiš v dar, to stvar lahko daš stran, vržeš v smeti, podariš komu drugemu.
Otroka pa ne moreš odvreči, dati komu drugemu ali kaj takega.
Jaz osebno imam zelo rada živali, sploh nekatere. Ampak na kraj pameti mi ne pade it po psa, ker vem, da je to živo bitje za katerega je treba redno in vsak dan skrbeti. Tudi, ko bi jaz šla malo na potovanje in da ne moreš odvreči, ko se ga naveličaš. Ker je živo bitje.
Za otroka pa je treba še bistveno bolj skrbeti in to bistveno več let. S tem, da ja, ko srečam koga s psom, psa z veseljem počohljam. Ko mi silijo otroke v naročje, mi je pa to odveč. Nisem nora na otroke. Nimam nič proti njim. Ampak nora pa nisem nanje. Ko silijo dojenčke v naročja, se jaz umikam, če se le da.
Da ne omenjam, da se mi zdi, grozno, če za kak teden, dva zbolim, da ne omenjam kako je, če to traja dalj časa. Potem pa vidim nosečnice in me je kar groza, da morajo biti več mesecev tako nebogljene, okorne. Da ne omenjam samega poroda. Da ne omenim, da mi gre na bruhanje ob misli, da bi morala pokakano rit čistit .[/quote]
Kaj ti bodo vsa potovanja, prosti čas in ne vem kaj vse, če ne bo nikogar, ki bi te poklical mama? Tebi se to zdaj zdi odveč, ampak ko minejo leta, bo to prišlo za teboj, brez skrbi da. Toda popravnega izpita ni.[/quote]

Jaz ti verjamem, da je tebi to pomembno.
Poskusi pa razmisliti in poštudirati, da nismo vsi ljudje enaki. Smo ljudje, ki si tega ne želimo.
Pa veš, poznam kar nekaj ljudi, ki imajo otroke pa jim je žal, da jih imajo. Kar nekaj oseb poznam, ki ne skrbijo oz. niso skrbeli za otroke, da ne omenjam takih, ki so jih pretepali. Takih oseb poznam veliko. Osebno. Ja, imajo otroke, marajo jih pa ne.
Ne poznam pa niti enega, ki mu je žal, da nima otrok. Razen seveda tistih, ki so jih želeli pa jih zaradi zdravstvenih ali kakih drugih razlogov niso mogli imeti. To je čisto druga zgodba.
Tako, da ja, nismo vsi ljudje enaki. Žalostno je samo to, da je veliko ljudi, ki imajo otroke pa jih nočejo, ne marajo. Ja, ne samo v Afriki, ne samo Rusiji, Ameriki…, kjer je na milijone nezaželenih otrok, tudi v Sloveniji so taki. Tisti, ki so pri rejnikih, imajo starše. Pa ni videt,da bi jih ti starši ravno želeli. Še več je takih, ki ostanejo pri starših pa se jim kaj slabo godi. Pa veliko je samohranilk pa tudi kak samohranilec, kjer drugi starš niti povoha ne otroka.

Samo toliko v razmislek. MOgoče boš postala bolj razumevajoča. Se ti to splača, ker ni rečeno, da bodo otroci sledili tvojim željam in če ne bodo? Jih boš zavrgla?

Kaj ti bodo vsa potovanja, prosti čas in ne vem kaj vse, če ne bo nikogar, ki bi te poklical mama? Tebi se to zdaj zdi odveč, ampak ko minejo leta, bo to prišlo za teboj, brez skrbi da. Toda popravnega izpita ni.[/quote]

Jaz ti verjamem, da je tebi to pomembno.
Poskusi pa razmisliti in poštudirati, da nismo vsi ljudje enaki. Smo ljudje, ki si tega ne želimo.
Pa veš, poznam kar nekaj ljudi, ki imajo otroke pa jim je žal, da jih imajo. Kar nekaj oseb poznam, ki ne skrbijo oz. niso skrbeli za otroke, da ne omenjam takih, ki so jih pretepali. Takih oseb poznam veliko. Osebno. Ja, imajo otroke, marajo jih pa ne.
Ne poznam pa niti enega, ki mu je žal, da nima otrok. Razen seveda tistih, ki so jih želeli pa jih zaradi zdravstvenih ali kakih drugih razlogov niso mogli imeti. To je čisto druga zgodba.
Tako, da ja, nismo vsi ljudje enaki. Žalostno je samo to, da je veliko ljudi, ki imajo otroke pa jih nočejo, ne marajo. Ja, ne samo v Afriki, ne samo Rusiji, Ameriki…, kjer je na milijone nezaželenih otrok, tudi v Sloveniji so taki. Tisti, ki so pri rejnikih, imajo starše. Pa ni videt,da bi jih ti starši ravno želeli. Še več je takih, ki ostanejo pri starših pa se jim kaj slabo godi. Pa veliko je samohranilk pa tudi kak samohranilec, kjer drugi starš niti povoha ne otroka.

Samo toliko v razmislek. MOgoče boš postala bolj razumevajoča. Se ti to splača, ker ni rečeno, da bodo otroci sledili tvojim željam in če ne bodo? Jih boš zavrgla?[/quote]
Zakaj vsi dajete primere neke sodrge in tako tolažite sebe in druge? Takšni bodo živeli brez ljubezni in medsebojnega razumevanja, pa če imajo otroke ali ne. Zato je zelo pomembno, kakšnega partnerja izbereš. Če je nekdo kreten, idiot, alkoholik… si itak najde sebi podobnega. Meni je to jasno. Jaz pa poznam precej družin, kjer se lepo razumejo, otroke lepo vzgajajo in so srečna družina. Kaj pa zdaj?
Vem in razumem, da družinsko življenje ni za vsakogar, ampak večini je potem, ko so že v zrelih letih žal. Ja, takih pa jaz poznam kar nekaj.

Jaz ti verjamem, da je tebi to pomembno.
Poskusi pa razmisliti in poštudirati, da nismo vsi ljudje enaki. Smo ljudje, ki si tega ne želimo.
Pa veš, poznam kar nekaj ljudi, ki imajo otroke pa jim je žal, da jih imajo. Kar nekaj oseb poznam, ki ne skrbijo oz. niso skrbeli za otroke, da ne omenjam takih, ki so jih pretepali. Takih oseb poznam veliko. Osebno. Ja, imajo otroke, marajo jih pa ne.
Ne poznam pa niti enega, ki mu je žal, da nima otrok. Razen seveda tistih, ki so jih želeli pa jih zaradi zdravstvenih ali kakih drugih razlogov niso mogli imeti. To je čisto druga zgodba.
Tako, da ja, nismo vsi ljudje enaki. Žalostno je samo to, da je veliko ljudi, ki imajo otroke pa jih nočejo, ne marajo. Ja, ne samo v Afriki, ne samo Rusiji, Ameriki…, kjer je na milijone nezaželenih otrok, tudi v Sloveniji so taki. Tisti, ki so pri rejnikih, imajo starše. Pa ni videt,da bi jih ti starši ravno želeli. Še več je takih, ki ostanejo pri starših pa se jim kaj slabo godi. Pa veliko je samohranilk pa tudi kak samohranilec, kjer drugi starš niti povoha ne otroka.

Samo toliko v razmislek. MOgoče boš postala bolj razumevajoča. Se ti to splača, ker ni rečeno, da bodo otroci sledili tvojim željam in če ne bodo? Jih boš zavrgla?[/quote]
Zakaj vsi dajete primere neke sodrge in tako tolažite sebe in druge? Takšni bodo živeli brez ljubezni in medsebojnega razumevanja, pa če imajo otroke ali ne. Zato je zelo pomembno, kakšnega partnerja izbereš. Če je nekdo ******, ******, alkoholik… si itak najde sebi podobnega. Meni je to jasno. Jaz pa poznam precej družin, kjer se lepo razumejo, otroke lepo vzgajajo in so srečna družina. Kaj pa zdaj?
Vem in razumem, da družinsko življenje ni za vsakogar, ampak večini je potem, ko so že v zrelih letih žal. Ja, takih pa jaz poznam kar nekaj.[/quote]

Veš, jaz sem že krepko, krepko v zrelih letih :). Ne tolažim ne sebe, ne nikogar drugega.
Mi je pa zanimivo, da poznaš toliko ljudi, ki jim je žal, da niso imeli otrok. Jaz pa večino ljudi, ki poznam (in so 40+), imajo otroke. Razen tisti, ki jih niso mogli imeti. Zelo redki so tisti, ki jih niso želeli in jih nimajo. Ti pa jih pa toliko poznaš? Zanimivo.

Jaz ti verjamem, da je tebi to pomembno.
Poskusi pa razmisliti in poštudirati, da nismo vsi ljudje enaki. Smo ljudje, ki si tega ne želimo.
Pa veš, poznam kar nekaj ljudi, ki imajo otroke pa jim je žal, da jih imajo. Kar nekaj oseb poznam, ki ne skrbijo oz. niso skrbeli za otroke, da ne omenjam takih, ki so jih pretepali. Takih oseb poznam veliko. Osebno. Ja, imajo otroke, marajo jih pa ne.
Ne poznam pa niti enega, ki mu je žal, da nima otrok. Razen seveda tistih, ki so jih želeli pa jih zaradi zdravstvenih ali kakih drugih razlogov niso mogli imeti. To je čisto druga zgodba.
Tako, da ja, nismo vsi ljudje enaki. Žalostno je samo to, da je veliko ljudi, ki imajo otroke pa jih nočejo, ne marajo. Ja, ne samo v Afriki, ne samo Rusiji, Ameriki…, kjer je na milijone nezaželenih otrok, tudi v Sloveniji so taki. Tisti, ki so pri rejnikih, imajo starše. Pa ni videt,da bi jih ti starši ravno želeli. Še več je takih, ki ostanejo pri starših pa se jim kaj slabo godi. Pa veliko je samohranilk pa tudi kak samohranilec, kjer drugi starš niti povoha ne otroka.

Samo toliko v razmislek. MOgoče boš postala bolj razumevajoča. Se ti to splača, ker ni rečeno, da bodo otroci sledili tvojim željam in če ne bodo? Jih boš zavrgla?[/quote]
Zakaj vsi dajete primere neke sodrge in tako tolažite sebe in druge? Takšni bodo živeli brez ljubezni in medsebojnega razumevanja, pa če imajo otroke ali ne. Zato je zelo pomembno, kakšnega partnerja izbereš. Če je nekdo ******, ******, alkoholik… si itak najde sebi podobnega. Meni je to jasno. Jaz pa poznam precej družin, kjer se lepo razumejo, otroke lepo vzgajajo in so srečna družina. Kaj pa zdaj?
Vem in razumem, da družinsko življenje ni za vsakogar, ampak večini je potem, ko so že v zrelih letih žal. Ja, takih pa jaz poznam kar nekaj.[/quote]

In, če tvoji otroci ne bodo želeli imet otrok ali pa, da bodo homoseksualci? Boš lahko to sprejela?

Zakaj vsi dajete primere neke sodrge in tako tolažite sebe in druge? Takšni bodo živeli brez ljubezni in medsebojnega razumevanja, pa če imajo otroke ali ne. Zato je zelo pomembno, kakšnega partnerja izbereš. Če je nekdo ******, ******, alkoholik… si itak najde sebi podobnega. Meni je to jasno. Jaz pa poznam precej družin, kjer se lepo razumejo, otroke lepo vzgajajo in so srečna družina. Kaj pa zdaj?
Vem in razumem, da družinsko življenje ni za vsakogar, ampak večini je potem, ko so že v zrelih letih žal. Ja, takih pa jaz poznam kar nekaj.[/quote]

In, če tvoji otroci ne bodo želeli imet otrok ali pa, da bodo homoseksualci? Boš lahko to sprejela?[/quote]
Kot prvo, sem moški. Kot drugo, na meni je da orjem in posejem ter vzgajam otroke tako, da bodo imeli duhovno – moralne principe. Ostalo je v božjih rokah.

In, če tvoji otroci ne bodo želeli imet otrok ali pa, da bodo homoseksualci? Boš lahko to sprejela?[/quote]
Kot prvo, sem moški. Kot drugo, na meni je da orjem in posejem ter vzgajam otroke tako, da bodo imeli duhovno – moralne principe. Ostalo je v božjih rokah.[/quote]

Aha, v božjih rokah. Zdaj štekam :). Greh je, če ne širiš vere naprej na potomce :).

Kot prvo, sem moški. Kot drugo, na meni je da orjem in posejem ter vzgajam otroke tako, da bodo imeli duhovno – moralne principe. Ostalo je v božjih rokah.[/quote]

Aha, v božjih rokah. Zdaj štekam :). Greh je, če ne širiš vere naprej na potomce :).[/quote]
Imaš vse šanse – da ti bo nekoč žal.

Aha, v božjih rokah. Zdaj štekam :). Greh je, če ne širiš vere naprej na potomce :).[/quote]
Imaš vse šanse – da ti bo nekoč žal.[/quote]

Kaj mi bo žal? Ja, marsikaj mi je žal. Pogosto. Danes mi je žal, da sem prej zbasala vase celo Milko :).

Imaš vse šanse – da ti bo nekoč žal.[/quote]

Kaj mi bo žal? Ja, marsikaj mi je žal. Pogosto. Danes mi je žal, da sem prej zbasala vase celo Milko :).[/quote]

Zgoraj omenjas zivali in skrb zanje. No, kaj pa bi porekli na to, mnogo jih je, ki zival preprosto zavrzejo, ko pride otrok k hisi.

Zame, ki nimam otrok in imam zival, je to nekaj nepojmljivega. Tudi sicer opazam, da so, smo tisti brez otrok precej bolj tenkocutni, prej zaznavamo krivice okrog nas. Vsaj jaz imam okrog sebe take ljudi.

Naj te potolažim, večina sploh ne razmišlja o otrocih oz. starševstvu, vsaj ne zelo poglobljeno, ampak se jim otroci kar zgodijo. Tisti, ki o tem preveč razmišljajo se navadno mučijo, da bi otroke dobili in to tedaj ko jim je biološka ura že zdavnaj odbila. Narava je pač poskrbela, da se o tako pomembnih vprašanjih ne razmišlja preveč ;). Zato si je izmislila seks. Kot vsi še predobro vemo pa tista polovica telesa pod popkom govori popolnoma drugačen jezik kot tista nad popkom – gre za nepremostljiv komunikacijski problem. Ko ena stran govori je druga ne razume – in obratno.

Sicer pa, kdor ima otroke se navadno ne sprašuje o plusih in minusih. Otrok pač je.
Če bi me že kaj skrbelo, bi me to, ali bo moje partnerstvo dovolj trajno in trdno, da bodo otroci lahko v miru odrasli. In zgolj to naj skrbi tiste, ki razmišljajo o otrocih…

Pa saj sprašujem zate, zakaj se ti to zdi konec sveta, ne zame![/quote]

Glej, če recimo kupiš neko stvar ali pa jo dobiš v dar, to stvar lahko daš stran, vržeš v smeti, podariš komu drugemu.
Otroka pa ne moreš odvreči, dati komu drugemu ali kaj takega.
Jaz osebno imam zelo rada živali, sploh nekatere. Ampak na kraj pameti mi ne pade it po psa, ker vem, da je to živo bitje za katerega je treba redno in vsak dan skrbeti. Tudi, ko bi jaz šla malo na potovanje in da ne moreš odvreči, ko se ga naveličaš. Ker je živo bitje.
Za otroka pa je treba še bistveno bolj skrbeti in to bistveno več let. S tem, da ja, ko srečam koga s psom, psa z veseljem počohljam. Ko mi silijo otroke v naročje, mi je pa to odveč. Nisem nora na otroke. Nimam nič proti njim. Ampak nora pa nisem nanje. Ko silijo dojenčke v naročja, se jaz umikam, če se le da.
Da ne omenjam, da se mi zdi, grozno, če za kak teden, dva zbolim, da ne omenjam kako je, če to traja dalj časa. Potem pa vidim nosečnice in me je kar groza, da morajo biti več mesecev tako nebogljene, okorne. Da ne omenjam samega poroda. Da ne omenim, da mi gre na bruhanje ob misli, da bi morala pokakano rit čistit .[/quote]

Marsikaj sem razmišljala podobno, dokler nisem sama postala mama.
A potem sem videla, da je večina zadev precej manj napornih ali neprijetnih, kot sem si predstavljala pred tem.

Po eni strani res, zakaj. Tako malo ljudi na tem svetu spreminja svet, doprinese svetu. Mogoče milijon. Ampak teh milijon ljudi, pa nam pomaga, da sploh živimo. Torej kaj bi oni brez nas. Bi hitreje napredovali verjetno… kajti mi jih upočasnjujemo in se še z nami ubadajo kaj bomo delali, jedli, pili, zapravili. Saj za kaj več sploh nismo sposobni. Res verjamem, da je samo nekaj ljudi na svetu, ki res svet gradi naprej samo nas ne potrebujejo. Mi smo nujno zlo. In tudi nič od tega znanja, napredka nimamo.

Se ti pač zdi. Kaj če ti povem, da imam otroke, se ti bo drugače zdelo? Mi boš verjel(a)? Povej raje kaj konkretno te je “zmotilo”, pa da tam malo podebatiramo.[/quote]

Vse lepo in prav, kar si napisal, ko bereš teorijo, v praksi pa se ponavadi ne steče tako.[/quote]
Zato pa pišem, da še komu steče.

A bejž no, tebi je pa v osnovah nastal KurzSchluz.