Zakaj sploh imeti otroke?
Še nikoli nisem slišala ene mame rečt: če bi vedela….se ne bi odločila za otroke. Prav nobene. Pa imam ogromno mamic okrog sebe, takšnih in drugačnih.
Kar se tiče materinstva, ni za vsako. Taka, ki ne zmore gledat onkraj svojega egota, zagotovo ne bo srečna mama.
Jaz uživam. Moji spijo, so normalni, kdaj zbolijo, pa ne ubogajo, itd., itd., nič pretresljivega in nič tolk težkega.
Sem bila pa prepričana, da še dolgo ne bom mama, da bom še veliko potovala in neobremenjeno “uživala”, tudi ta zabloda o posvojitvi mi je bla bližje, kot sama nosečnost in porod. No, pa je prišel taprav in sem počasi začela gledati stvari čisto iz drugega zornega kota. In niti ene stvari mi ni žal. Ne prej, ne zdaj.
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.[/quote]
Sem vesela, da imam normalno družbo okoli sebe. Ker res ne bi mogla gledati ženske, ki bi mi rekla, da ji je žal da ima otroke.
Kot je ena zgoraj napisala, človek, ki ne vidi onkraj svojega egota, v starševstvu res ne uživa.
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.[/quote]
Je velika razlika, če nekdo reče, da še ni srečal “takšnega” človeka, ali pa da ne obstaja tak “človek”. Toliko pismeni pa menda že ste, da to zmorete razumeti?
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.[/quote]
Sem vesela, da imam normalno družbo okoli sebe. Ker res ne bi mogla gledati ženske, ki bi mi rekla, da ji je žal da ima otroke.
Kot je ena zgoraj napisala, človek, ki ne vidi onkraj svojega egota, v starševstvu res ne uživa.[/quote]
Hja, o tem govorim, o zatiskanju oči.
Zame kot otroka,bi tudi rekli, da prihajam iz ok familije, da sem čisto lepo vzgojena, da imamo doma urejene razmere. Sploh, ker sem bila tako v OŠ kot SŠ odličnjakinja, vzorno vedenje pa vse. In v glavnem veljalo je, da prihajam iz fajne, urejene familije. Tako so mislili učitelji, sošolci, znanci.
Resnica je bila pa drugačna: oče mi je vedno ponavljal, da ni nikoli želel otrok. Doma je bil alkohol, nasilje, fizično, psihično. Za modrice sem lagala, da so od padcev. Ko ni bilo denarja za sendvič, sem lagala, da pač ne jem. Ko ni bilo denarja za športni dan, sem lagala, da mi pač ni do tega. Ko ni bilo denarja za šolo v naravi, sem pač rekla, da mi ni do tega. IN tako naprej.
Vse, da so znanci, učitelji, vrstniki vedeli, da sem iz urejene familije. Da so nas imeli za normalno družbo. Znanci, sosedje, vsi.
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.[/quote]
Je velika razlika, če nekdo reče, da še ni srečal “takšnega” človeka, ali pa da ne obstaja tak “človek”. Toliko pismeni pa menda že ste, da to zmorete razumeti?[/quote]
Ja, če se delaš slepega in neumnega, res misliš, da takih ljudi ne poznaš. Kar pa ne pomeni, da jih ne srečuješ.
Sem vesela, da imam normalno družbo okoli sebe. Ker res ne bi mogla gledati ženske, ki bi mi rekla, da ji je žal da ima otroke.
Kot je ena zgoraj napisala, človek, ki ne vidi onkraj svojega egota, v starševstvu res ne uživa.[/quote]
Hja, o tem govorim, o zatiskanju oči.
Zame kot otroka,bi tudi rekli, da prihajam iz ok familije, da sem čisto lepo vzgojena, da imamo doma urejene razmere. Sploh, ker sem bila tako v OŠ kot SŠ odličnjakinja, vzorno vedenje pa vse. In v glavnem veljalo je, da prihajam iz fajne, urejene familije. Tako so mislili učitelji, sošolci, znanci.
Resnica je bila pa drugačna: oče mi je vedno ponavljal, da ni nikoli želel otrok. Doma je bil alkohol, nasilje, fizično, psihično. Za modrice sem lagala, da so od padcev. Ko ni bilo denarja za sendvič, sem lagala, da pač ne jem. Ko ni bilo denarja za športni dan, sem lagala, da mi pač ni do tega. Ko ni bilo denarja za šolo v naravi, sem pač rekla, da mi ni do tega. IN tako naprej.
Vse, da so znanci, učitelji, vrstniki vedeli, da sem iz urejene familije. Da so nas imeli za normalno družbo. Znanci, sosedje, vsi.[/quote]
Žal mi je, da je bilo tako. A sedaj predvidevam, da stojiš na lastnih nogah in živiš tako kot želiš. Nenehno pestovanje bolečine tudi ni ravno najbolj zdravo. Pa verjemi, nisem imela nič lažjega
življenja kot ti, le da mi ni bilo direktno izrečeno, da me starši ne marajo.
A te nerazrešene odnose s starši sem rešila, sedaj se dobro razumemo. Prevzela odgovornost, da za moja dejanja ni kriv nihče drug – kot jaz sama.
In vem ter verjamem da so take družine. A ne razumem vseha napisanih postov – dobro razumem pač nekoga, ki se odločil, da zaradi strahu pred nečim na kar nima vpliva (porod, nosečnost) ne gre v projekt otroka. Razumem tudi, če zanositev ni mogoča in še marsikaj.
Da pa zaradi pavšalnega strahu, pred nečim na kar imaš ti sama vpliv torej – ali boš imela otroka rada ali ne (pa pusti sedaj sosede, znanke itd..) nimaš otrok, mi je pa nerazumljivo.
In še to – marsikatera je tako razmišljala v mladih letih – pač strah, zakaj če ni potrebe.. ko pride pravi partner se to ponavadi spremeni. Pa ne zaradi njega, ampak ker človek pač preraste določeno mišljenje.
Hja, o tem govorim, o zatiskanju oči.
Zame kot otroka,bi tudi rekli, da prihajam iz ok familije, da sem čisto lepo vzgojena, da imamo doma urejene razmere. Sploh, ker sem bila tako v OŠ kot SŠ odličnjakinja, vzorno vedenje pa vse. In v glavnem veljalo je, da prihajam iz fajne, urejene familije. Tako so mislili učitelji, sošolci, znanci.
Resnica je bila pa drugačna: oče mi je vedno ponavljal, da ni nikoli želel otrok. Doma je bil alkohol, nasilje, fizično, psihično. Za modrice sem lagala, da so od padcev. Ko ni bilo denarja za sendvič, sem lagala, da pač ne jem. Ko ni bilo denarja za športni dan, sem lagala, da mi pač ni do tega. Ko ni bilo denarja za šolo v naravi, sem pač rekla, da mi ni do tega. IN tako naprej.
Vse, da so znanci, učitelji, vrstniki vedeli, da sem iz urejene familije. Da so nas imeli za normalno družbo. Znanci, sosedje, vsi.[/quote]
Žal mi je, da je bilo tako. A sedaj predvidevam, da stojiš na lastnih nogah in živiš tako kot želiš. Nenehno pestovanje bolečine tudi ni ravno najbolj zdravo. Pa verjemi, nisem imela nič lažjega
življenja kot ti, le da mi ni bilo direktno izrečeno, da me starši ne marajo.
A te nerazrešene odnose s starši sem rešila, sedaj se dobro razumemo. Prevzela odgovornost, da za moja dejanja ni kriv nihče drug – kot jaz sama.
In vem ter verjamem da so take družine. A ne razumem vseha napisanih postov – dobro razumem pač nekoga, ki se odločil, da zaradi strahu pred nečim na kar nima vpliva (porod, nosečnost) ne gre v projekt otroka. Razumem tudi, če zanositev ni mogoča in še marsikaj.
Da pa zaradi pavšalnega strahu, pred nečim na kar imaš ti sama vpliv torej – ali boš imela otroka rada ali ne (pa pusti sedaj sosede, znanke itd..) nimaš otrok, mi je pa nerazumljivo.
In še to – marsikatera je tako razmišljala v mladih letih – pač strah, zakaj če ni potrebe.. ko pride pravi partner se to ponavadi spremeni. Pa ne zaradi njega, ampak ker človek pač preraste določeno mišljenje.[/quote]
Kakorkoli že. Veliko, ogromno ljudi je, ki ima otroke pa jih ne želijo in jim je žal. Ja, tudi v Sloveniji je tega veliko. Pa hodijo taki ljudje okrog med nami, med vami. In se delajo, da so iz ok familije.
Jaz sem pa že slišala mamice, da jim je žal, da imajo otroke. Še več pa poznam takih očetov. Vključno z mojim. Tako, da ni ravno redek pojav, da se komu zgodijo otroci pa niso zaželeni.
In verjemi, da je neprijetno, da si nazaželen, da veš, da si odveč. Potem pa še dodatno bereš mone kako take stvari sploh ne obstajajo. Tako zatiskanje oči je obup.[/quote]
Sem vesela, da imam normalno družbo okoli sebe. Ker res ne bi mogla gledati ženske, ki bi mi rekla, da ji je žal da ima otroke.
Kot je ena zgoraj napisala, človek, ki ne vidi onkraj svojega egota, v starševstvu res ne uživa.[/quote]
Ja, kdo pa bo to okrog razlagal, veš kako zgražanje bi doživel, kakšno obsojanje?
Zato se kaj takega pove le zelo redko in zelo redkim osebam, ki ne obsojajo.
Sem vesela, da imam normalno družbo okoli sebe. Ker res ne bi mogla gledati ženske, ki bi mi rekla, da ji je žal da ima otroke.
Kot je ena zgoraj napisala, človek, ki ne vidi onkraj svojega egota, v starševstvu res ne uživa.[/quote]
Ja, kdo pa bo to okrog razlagal, veš kako zgražanje bi doživel, kakšno obsojanje?
Zato se kaj takega pove le zelo redko in zelo redkim osebam, ki ne obsojajo.[/quote]
Točno tako.
Pa tudi, če si otrok takih staršev, o tem molčiš, ne razlagaš okrog. Kaj šele, da si tak starš, to pa se sploh ne pove.
Vedno igra za občinstvo.
Naivneži pa potem mislijo, kako si vsi super želijo otroke, kaki so vsi srečni, ker imajo otroke. Lari fari.
Ja, kdo pa bo to okrog razlagal, veš kako zgražanje bi doživel, kakšno obsojanje?
Zato se kaj takega pove le zelo redko in zelo redkim osebam, ki ne obsojajo.[/quote]
Točno tako.
Pa tudi, če si otrok takih staršev, o tem molčiš, ne razlagaš okrog. Kaj šele, da si tak starš, to pa se sploh ne pove.
Vedno igra za občinstvo.
Naivneži pa potem mislijo, kako si vsi super želijo otroke, kaki so vsi srečni, ker imajo otroke. Lari fari.[/quote]
Gre za to, da pašejo svoji k svojim. Družba in družina, ki ji pripadam jaz, imamo otroke radi in smo veseli tega daru.
Vem pa da ste eni drugačni. Vas ne razumem. Mislim pa, da bi bilo od vas fer, da bi mislili preden ste jih naredili. Pa ne mi rečt, da niste vedeli v kaj se spuščate. Odgovornost, dragi moji, odgovornost. Pred sexom je treba misliti. Žal pa to komaj komu uspe. Če vam ni/ne uspe(lo), potem za sex niste dorasli.
Ve že lahko igrate za občinstvo in sosedje. Otroci pa ne morejo.
Če ne drugje, se to zelo vidi že v vrtcu, ko otroci s takimi in drugačnimi stiskami grizejo in fizično napadajo druge.
Da ne govorim kako je kasneje. Za vrtec se ne spomnim, za kasneje govorim iz lastnih izkušenj.
Točno tako.
Pa tudi, če si otrok takih staršev, o tem molčiš, ne razlagaš okrog. Kaj šele, da si tak starš, to pa se sploh ne pove.
Vedno igra za občinstvo.
Naivneži pa potem mislijo, kako si vsi super želijo otroke, kaki so vsi srečni, ker imajo otroke. Lari fari.[/quote]
Gre za to, da pašejo svoji k svojim. Družba in družina, ki ji pripadam jaz, imamo otroke radi in smo veseli tega daru.
Vem pa da ste eni drugačni. Vas ne razumem. Mislim pa, da bi bilo od vas fer, da bi mislili preden ste jih naredili. Pa ne mi rečt, da niste vedeli v kaj se spuščate. Odgovornost, dragi moji, odgovornost. Pred sexom je treba misliti. Žal pa to komaj komu uspe. Če vam ni/ne uspe(lo), potem za sex niste dorasli.[/quote]
Govori to tistim, ki imajo otroke, jaz jih nimam.
Slabo bereš.
Pa še kako se da igrati. Jasno sem napisala, da sem kot otrok igrala to.
Učitelji, vrstniki, znanci, vsi so mislili, da sem iz urejene družine. Super odličnjakinja. Pa vse to. Prepričani so bili, da sem doma iz fajn familije, ker sem bila tako fajn otrok v šoli.
NIhče ni niti posumil od kje mi modrice, nihče ni posumil, da nimam denarja za sendvič, da zato ne jem, nihče ni posumil, da zato ne grem na športni dan, ker nimam denarja.
Tako, da ja, otroci znajo odlično igrati.
Zame niti pod razno niso nič posumili kako imamo doma.
Pa v vrtec sploh nisem hodila, če smo že pri temu. Tako, da daleč od tega, da taki otroci hodijo vsi v vrtec.
In ne, nikogar nisem napadala, nikogar grizla.
Veliko vas je totalno slepih.
Je velika razlika, če nekdo reče, da še ni srečal “takšnega” človeka, ali pa da ne obstaja tak “človek”. Toliko pismeni pa menda že ste, da to zmorete razumeti?[/quote]
Ja, če se delaš slepega in neumnega, res misliš, da takih ljudi ne poznaš. Kar pa ne pomeni, da jih ne srečuješ.[/quote]
Jaz se kaj delam? Ali se delajo drugi, ki se pretvarjajo, da so nekaj kar niso? Heh.
Mislim, da so Marko, črna vrtnica ter ampak v osnovi gre za to, odlično pokazali slepoto.
Da ne omenjam tega, da je ženska, ampak v osnovi gre za to, popljuvala mene. Hm, odlično. Ravno zaradi takih ljudi, ki pljuvajo po nezaželnih otrocih, tega okrog ne govorimo.
Zaradi takih ljudi, kot so omenjeni trije, otroci, ki smo doživljali nasilje, tega ne razglašamo okrog.
Če je otrok odličnjak, kar hitro sklepajo, da je iz odlične družine. Nihče ne posumi, da modrice niso od padcev.
Slabo bereš.
Pa še kako se da igrati. Jasno sem napisala, da sem kot otrok igrala to.
Učitelji, vrstniki, znanci, vsi so mislili, da sem iz urejene družine. Super odličnjakinja. Pa vse to. Prepričani so bili, da sem doma iz fajn familije, ker sem bila tako fajn otrok v šoli.
NIhče ni niti posumil od kje mi modrice, nihče ni posumil, da nimam denarja za sendvič, da zato ne jem, nihče ni posumil, da zato ne grem na športni dan, ker nimam denarja.
Tako, da ja, otroci znajo odlično igrati.
Zame niti pod razno niso nič posumili kako imamo doma.
Pa v vrtec sploh nisem hodila, če smo že pri temu. Tako, da daleč od tega, da taki otroci hodijo vsi v vrtec.
In ne, nikogar nisem napadala, nikogar grizla.
Veliko vas je totalno slepih.[/quote]
Tudi ti slabo bereš. Žal.
in nehaj. Niti pod razno niso bili vsi tako slepi, verjetno se le vtikovali niso.
Kot sem ti napisala – imam tudi jaz lastne izkušnje, podobne kot ti. S tem, da sem nehala pestovati to zamero. Tudi tebi to ne bi škodovalo.
Slabo bereš.
Pa še kako se da igrati. Jasno sem napisala, da sem kot otrok igrala to.
Učitelji, vrstniki, znanci, vsi so mislili, da sem iz urejene družine. Super odličnjakinja. Pa vse to. Prepričani so bili, da sem doma iz fajn familije, ker sem bila tako fajn otrok v šoli.
NIhče ni niti posumil od kje mi modrice, nihče ni posumil, da nimam denarja za sendvič, da zato ne jem, nihče ni posumil, da zato ne grem na športni dan, ker nimam denarja.
Tako, da ja, otroci znajo odlično igrati.
Zame niti pod razno niso nič posumili kako imamo doma.
Pa v vrtec sploh nisem hodila, če smo že pri temu. Tako, da daleč od tega, da taki otroci hodijo vsi v vrtec.
In ne, nikogar nisem napadala, nikogar grizla.
Veliko vas je totalno slepih.[/quote]
Tudi ti slabo bereš. Žal.
in nehaj. Niti pod razno niso bili vsi tako slepi, verjetno se le vtikovali niso.
Kot sem ti napisala – imam tudi jaz lastne izkušnje, podobne kot ti. S tem, da sem nehala pestovati to zamero. Tudi tebi to ne bi škodovalo.[/quote]
Larifari, še posebno učitelji in sosedi so slepi.
Slabo bereš.
Pa še kako se da igrati. Jasno sem napisala, da sem kot otrok igrala to.
Učitelji, vrstniki, znanci, vsi so mislili, da sem iz urejene družine. Super odličnjakinja. Pa vse to. Prepričani so bili, da sem doma iz fajn familije, ker sem bila tako fajn otrok v šoli.
NIhče ni niti posumil od kje mi modrice, nihče ni posumil, da nimam denarja za sendvič, da zato ne jem, nihče ni posumil, da zato ne grem na športni dan, ker nimam denarja.
Tako, da ja, otroci znajo odlično igrati.
Zame niti pod razno niso nič posumili kako imamo doma.
Pa v vrtec sploh nisem hodila, če smo že pri temu. Tako, da daleč od tega, da taki otroci hodijo vsi v vrtec.
In ne, nikogar nisem napadala, nikogar grizla.
Veliko vas je totalno slepih.[/quote]
Tudi ti slabo bereš. Žal.
in nehaj. Niti pod razno niso bili vsi tako slepi, verjetno se le vtikovali niso.
Kot sem ti napisala – imam tudi jaz lastne izkušnje, podobne kot ti. S tem, da sem nehala pestovati to zamero. Tudi tebi to ne bi škodovalo.[/quote]
Si torej pri vlaganju v taščino hišo bila slepa ali si imela drugo računico?
Jaz se kaj delam? Ali se delajo drugi, ki se pretvarjajo, da so nekaj kar niso? Heh.[/quote]
Ne, ti se ne delaš, se ti ni treba. Ti si res neveden.[/quote]
Malo se potolaži. Nikjer nisem napisal, da takih ljudi ni, zato mi tudi nevednosti ne moreš očitat. Pisal sem samo, da je razlika, če nekdo napiše, da takih ljudi ne pozna ali pa če napiše, da ne obstajajo.
Ne, ti se ne delaš, se ti ni treba. Ti si res neveden.[/quote]
Malo se potolaži. Nikjer nisem napisal, da takih ljudi ni, zato mi tudi nevednosti ne moreš očitat. Pisal sem samo, da je razlika, če nekdo napiše, da takih ljudi ne pozna ali pa če napiše, da ne obstajajo.[/quote]
In jaz ti dopovedujem, da ni res, da jih ne poznajo. Oni samo mislijo, da jih ne poznajo, ker so slepi, nevedni.
Ti boš tudi trdil, da nimaš takih znancev, a ne? V resnici jih pa imaš, samo slep si, neveden.
Večina zgodb za vedno ostane med štirimi stenami. Redke pridejo na dan, potem pa vsi znanci, sosedje rečejo: ja kako fajn človek je bil, nikoli nobenih problemov, … potem pa kar umoril nekoga.
Tudi ti slabo bereš. Žal.
in nehaj. Niti pod razno niso bili vsi tako slepi, verjetno se le vtikovali niso.
Kot sem ti napisala – imam tudi jaz lastne izkušnje, podobne kot ti. S tem, da sem nehala pestovati to zamero. Tudi tebi to ne bi škodovalo.[/quote]
Si torej pri vlaganju v taščino hišo bila slepa ali si imela drugo računico?[/quote]
si odprla zapiske in malo pobrskala… aha aha črna.. pa te imam!!
joj lep dan tudi tebi
aja pa še nekaj – kdor povsod vidi neko računico je ponavadi sam tisti, ki najbolj preračunava.
Jaz tudi ne razumem, kako ne gre razumeti, da si eni otrok ne želijo, drugi si jih ful želijo, tretjim je žal, da jih imajo, četrtim je žal, da jih nimajo, peti so do smrti srečni, da jih imajo/nimajo.
Jaz jih nimam in nimam nobene želje jih imeti. Stara sem 35. Dopuščam, da se lahko moje želje še spremenijo. Sem že 5 let v srečni partnerski zvezi, moje otroštvo je bilo ok, brez nasilja in revščine.
Zakaj si jih ne želim? Nimam pojma. Nobene želje po otrocih nisem imela, nikoli. Drugi me sicer vidijo kot ‘materinski tip’ in ‘kako bi bila fajn mama’, ampak sama v sebi te želje nimam. Ko vidim otroka se mi zdijo fajn pa luštni, rada se z njimi pogovarjam in tudi oni me imajo radi. Me pa nikoli ne zagrabi želja, da bi imela svoje. Partner deli moje mnenje.
To je osnoven razlog, zakaj jih nimam – ni želje. Tudi to, da bi imela nekoga, za katerega bi morala skrbeti, ga vzgajati in bi bil odvisen od mene, me prav nič ne privlači. Ne vidim se v tem.
Glede obžalovanja – če bi imela možnost ‘probati pa videti’, bi morda celo probala, kako je imeti otroke. Ampak kot je zgoraj že nekdo napisal – ne moreš ugotoviti, da to ni zate in enostavno zavrteti čas nazaj in ne več imeti otroka. Otrok je nepovratna odločitev. In ker si tega že v štartu sploh ne želim – zakaj bi se spuščala v to? Ker drugi pravijo, da je fajn?
Mislim tudi, da ni fer do otrok – da jih imaš, tudi, če si jih ne želiš, ker ‘mogoče se ti bo pa kasneje vzbudil materinski čut’. Kaj pa če se ti ne bo? Je fer do otroka, da odrašča v taki družini? Da ni zaželjen in ljubljen? Ni.
Predpogoj za imeti otroka je, da si ga želiš. Že tako je, kakor slišim praviti kolegice z otroki, včasih zelo težko (včasih pa zelo lepo, seveda). Kljub temu, da so si ga želele, ga imajo rade iz vsega srca in nikakor ne obžalujejo svoje odločitve. Zakaj bi ga torej imela jaz ali kdorkoli drug, ki si ga sploh ne želi imeti?
Argument ‘da je naravno imeti otroke’ pa tudi ne drži vedno vode, kajne. Za večino populacije seveda to drži, saj bi sicer vrsta izumrla, a očitno je naravno tudi, da si jih vsi ne želimo, da je nekaterim všeč isti spol, da so nekateri aseksualni, itd. Naravno je marsikaj, naša družba pa se je odločila, kaj od naravnega je tudi ‘normalno’ … Preživetje vrste pa nikakor ni ogroženo, tudi, če je nekaj odstotkov ljudi brez potomcev.
Skratka, okrog sebe imam ljudi vseh vrst iz prvega odstavka. Vsak zase ve, kako se počuti in česa si želi. Najbolj prav je, da vsak svoje življenje živi v skladu s tem – tako preprosto je to.
Jaz vam nič ne škodim in vi meni niti – dokler drug drugega ne prepričujemo, da naj ne živi v skladu s svojimi načeli, ampak v skladu z našimi …