Po mojih izkušnjah največ jočejo tisti, ki so večne žrtve, misleč, da jim svet ne vem kaj dolguje. Manipulanti, v bistvu.

Kot otrok sem veliko prejokala, se smilila sama sebi, kot mlada odrasla pa sem se vzela v roke in si ustvarila pogoje, ko me le še malo kaj spravi v jok. Mogoče sem čudna, ampak zakaj bi me drugi pripeljali tako daleč, da bi se zlomila? Takšne ljudi pač pustiš na stranskem tiru in to je to.

Za Robija:

Jaz sem se rodila čustvena, ženska kot otrok sem bila zelo občutljiva in nežna. To so sošolci spretno izkoriščali in me zafrkavali. Potem ko si odrasel človek poskusas nekatere stvari razumet, pa žal zlobe po svetu ne moreš razumeti. To čustvenost imam v sebi, po babici, ona je bila zelo nežna in dobra duša in jaz sem na njo. Ni nekih posebnih vzorcev za to kar omenjas, je pa res, da se mi ljudje dostikrat smilijo, jih čutim, krivica me boli in potem se sekiram. Ostalo pa sej veš … Život.

V biti občutljiv se skriva velika moč. Če kdo v otroški dobi to doživljala od okolice kot pomanjkljivost, mora v odraslosti ozavestiti in si bolj zaupati, da čuti prav in ponavadi hitreje kot ostali ali ostali sploh ne. Niti ni to nikomur dano, da bi se sekiral, ampak reagiral, ko lahko oziroma predelal, ko ne more ničesar spremeniti.

Grenivka, te popolnoma razumem in vem kako to je.

Res je, empatija in čustvenost je prirojena lastnost in spoštujem takšne ljudi.

Kot praviš, tu zdaj nastopi razum in potrebno je ozavestiti realnost ter najti najboljšo pot in rešitev na podlagi tega kdo smo in kakšna je realnost.

Čustveni ljudje delujejo šibki, ker se odzivajo na napade in provokacije. In bolj se odzivaš, bolj te imajo budale fuknjene veselje napadat, ker ob tem čutijo zadovoljstvo in neke vrste zmago.

Čustveni in empatični ljudje pa se odzovejo, ker nezavedno čutijo, da bedak provokatorski dejansko trpi. Njegova provokacija in napadi so odsev njegovega trpljenja in bednega življenja. Ti, kot empatična oseba pa čutiš, kot da mu moraš pomagati.

Kar pa ni res. Gre se le za nezaveden odziv, ki pa v realnosti ne deluje. In to je treba ozavestiti in razumeti.

Ker bedaku fuknjenemu sociopatskemu, kot ga imaš tudi na tem forumu, ne moreš pomagati. V bistvu niti ni tvoja dolžnost, da komurkoli pomagaš.

Edina tvoja življenjska naloga ali poslanstvo je le to, da se naučiš sebe imeti rada. In ko se imaš rada, si ne dovoliš, da te kdorkoli napada, se zaganja vate ali te hoče izkoristiti…. Ker zavestno takšne budale fuknjene sociopate enostavno odjebeš iz svojega življenja.

Se ne ukvarjaš z njimi, jim ničesar ne tolmačiš ali razlagaš, ker nisi nikomur nič dolžna.

Ko se imaš rada, v svoje življenje in k sebi blizu spustiš le tistega, ki mu zaupaš, ki te razume in ki ti pomaga izpolnjevati tvoj življenjski smisel.

Pa, če bo to le ena oseba v celem življenju, bo to dovolj.

Ma, kaj pa vem. Solze niso nek pokazatelj čustev in iskrenosti. Nekateri jih uporabljajo za izsiljevanje, nekateri z lahkoto jočejo zaradi vsake malenkosti, spet drugi držijo občutke v sebi, pa lahko dejansko čutijo močneje, kot cmere. Včasih so solze iskrene, drugič spet ne. Ogromno je odvisno od vzgoje in karakterja. To, da se tisti, ki te prizadenejo, ne kesajo, je pa spet druga zgodba. Prvič: vedno sta dve plati medalje, je treba slišati obe zgodbi, drugič: nekateri so tako prepričani v svoj prav, da menijo, da niso storili nič narobe, če nekoga ranijo, mu škodijo (vedno mi je za primer vedenje globoko vernih ljudi do homoseksualcev, recimo. Skozi zgodovino so jih vedno preganjali, zaničevali, izobčili, na njih izvajali prisilna zdravljenja, ki so bila seveda neučinkovita, ker homoseksualnost ni bolezen, temveč prirojeno stanje. A misliš, da bo kdaj kdo od njih priznal, da so delali gorje, da so bili zlobni, da so ljudi prizadeli, jih ranili? Ne, celo z vero bodo utemeljevali svoj prav). Tretjič: včasih imamo v odnosu dva diametralno različna karakterja. Eden totalno neobčutljiv, robusten, drugi pretirano občutljiv. Logično, da pride do nerazumevanja in trenj.

Raje se vprašaj zakaj si vse okoli sebe odgnal, pametuješ v tri krasne.

Obvladovanje čustev- samega sebe pomeni, da prevlada racio pred emocijo, taki smo, kaj se dogaja z nami, ko nimamo publike, pa vedo le ljudje, ki so nam blizu.

Zakaj se toliko ukvarjate z drugimi? Vi ste sebi problem in ne drugi!

Budalo fuknjeno multinično je spet citiralo mene, čeprav bi v resnici moral bedak sociopatski sebi postaviti vprašanje.

Ker vprašanje nima nobene veze z mano, ampak z bedakom fuknjenim, od katerega so vsi zbežali.

“Čustveni ljudje delujejo šibki, ker se odzivajo na napade in provokacije. In bolj se odzivaš, bolj te imajo budale fuknjene veselje napadat, ker ob tem čutijo zadovoljstvo in neke vrste zmago” -omg a tole leti name? Ker te še zmer drkam kljub ignoranci.. pa saj te ne tk no. Nobenga posebnga zadovoljstva nimam, men si v bistvu trd oreh, ampak moj namen te ni drobit.. Amm vse je za nekaj prav! mogoce bos pa kaj odnesu od mojih  “drkov”