🙂
moj sinko je pil dovolj dolgo moje mleko tako da so vajini komentarji povsem odveč.

Nestrpen je pa tisti, ki napiše, da bi lahko dojila vsaka, če bi se le potrudila. No ta ni nestrpna ampak nagravžno nesramna.

boga si ti ki kaj tazga napišeš

Evo, jaz imam pa izkušnje z obojim prvega sem dojila, drugega imela pa na flaši. Veliko bolj simpl je bilo pri drugem, ker sem vedela koliko je pojedel, ni žlampal zraven še zraka in ga ni napenjalo in tudi sama sem bila veliko bolj sproščena, ker če je jokal, sem vedela, da vsaj sit je, ker pri meni je ta prvi bil cele dneve na joški, pa še skoz je jokal. Prvo noč je pa prespal, ko je pojedel prvo večerjo na žlico.

Zakaj pa katera ne doji, meni sploh ni važno. Od vsega naveličane mamice pa po moje tudi dojen dojenček ni nič na boljšem kot od tiste s flaško.

Zanimivo, kako vse vlečejo na svojo stran-če so dojile, je to najboljša opcija, za tiste, ki niso pa kontra….
Enako je bilo z mano-vse je bilo v najlepšem redu (beri:nekomot, na prsih mi je otrok prve mesece visel po cele dni in noči, sedaj, po več kot pol leta še tudi po kar nekaj ur na noč, da me hrbet iz dneva v dan bolj boli..).Potem pa se je vtaknila tašča, da to je to, če mi stalno gor visi, da ima premalo, tako kot je imel premalo njen sinko, pa je mogla dodajat…

Vsaka mama najbolje ve, ali se je potrudila dovolj, da dojenje steče. Vsaka hoče sigurno svojemu otroku samo najboljše. Zato ne obsojajte.Sprejmite situacijo vsake posameznice. SIgurno se je odločila prav.

Imam obe izkušnje, meni je bilo oboje enako komot.

Prvega sem brez težav dojila 14 dni, je pa imel alergijo na moje mleko v kombinaciji z zlatenico, ki kar ni hotla stran. Pod lučko je bil izmenjaje 12 dni po 24 oz 12 ur.
Končno mi je ratal izprosit odlog dojenja (proti so bili, ker je lepo jedel, se sam zbujal za jesti na 3,5 -4 ure, in teža je odlično naraščala). Prekinila sem za 72 ur, bilirubin je po 48h padel na 119, potem pa samo še dol:)
Tiste 3dni nisem bila pridna za črpanje, sem se končno mal sprostila, ampak mleka je bilo pa kar manj. Potem sem si tja do 3meseca črpala, tko za 2 obroka na dan. Po 3mesecih sem tudi to opustila.
Aja, nazaj dojit se pa sploh ni hotel več, pa tudi mleko samo je začel pri 3mesecih zavračat.
Komot je bilo s flaško, ker sem lahko kam šla, brez predhodne najave, ponoči je oči vstajal. Pa rad ga je hranil, ker se mu je zdel to en tak čaroben čas, ko sta bla samo onadva (to je 1x razlagal;).

Drugič spet dojila brez težav polnih 7,5mesecev, pol pa še parkrat na dan do 13meseca, ko se je sama odstavila. Blo je komot, ker sem povsod lahko šla spet brez predhodnega načrta, samo tokrat je mogla it pa z mano:) Ponoči je tudi naša deklica kmalu spala, tko da tisto dojenje ob 5h ni blo naporno. Očka je pa tokrat dejal, da se mal odrinjenega počuti in ko sem parkrat bla odsotna je bil blažen, ker jo je lahko nahranil (sem pa mela ogromno mleka, tko da sem imela zalogo). Sicer sploh ni znala uporabljat flaške, ampak je rekel da ni panike, da sta vse zrihtala. Pri meni niti ust ni hotla odpret, če sem imela flaško v rokah.

Tko da komot je tisto, česar se navadiš. Važno je pa da je otrok sit in zadovoljen, pa mami seveda tudi;)

Se mi zdi to veliko bolj komot, kot da ti dete cele dneve na joški visi. Tako imaš pa čas še za kaj drugega.

Ne kvasi neumnosti. Poskušala sem tri mesece in ni šlo. Pamet me je srečala šele, ko je pediatrinja rekla, da otrok premalo napreduje s težo. Naslednje tri mesece sem umirala od utrujenosti, ko sem se še vedno trudila vsaj malo dojit, zraven pa jo hranila s Pikomilom in si še mleko črpala.

Da ne omenjam občutka krivde, ker nisem dojila. Vsi in povsod ti tumbajo, kako je zdravo, poceni, sterilno, varuje pred alergijami itd. itd. Nihče pa ti ne pove, da otroka rabi predvsem zadovoljno, brezskrbno in spočito mamo!

Evo, zato jaz zdaj vsem pravim:

POTRUDI SE DOJIT! ČE NE GRE, PA NE GRE! OTROKU ZATO NE BO POPOLNOMA NIČ MANJKALO!

No, sem prav zakričala…

Zakaj pa steriliziranje? V flaško daš vodo, vedno naštimaš enak čas na mikrovalovki, segreješ (cca. 30 sek.), vsuješ v flaško (prej pripraviš merice za 3 obroke v tridelno posodico od Aventa in imaš pri roki), streseš, poliješ malo po roki in obrok je pripravljen (ca. 2 minuti). Flaško dobro opereš, splahneš z vročo vodo (max. 5 min).

S sabo vzameš termosko z vročo vodo in eno flaško 0,5 l vode (hladne). Po potrebo obe mešaš, zopet vsuješ iz 3-delne posodice in obrok je tu (1 minuta!).

Ta posodica je zakon: vnaprej si pripraviš npr. 3X 6 meric in zapreš. pokrov ima luknjico in se obrača, zako da vsakič itz svojega prekata vsuješ pripravljeno mešanico.

simpl kot pasulj.

Prosjačenje in jok in stok in živciranje pri novorejnčku prej škodi kot pomaga. Včasih že sam strah, da dojenje ne bo steklo povzroča težave z dojenjem, saj se vsaka stvar najprej začne v glavi. Mogoče se bo zdelo smešno, ampak jaz sem si rekla, da mi je pač narava dala zize zato da z njimi nahranim svojega otroka in niti pomislila nisem, da bi lahko bilo kaj narobe. Je pa res dojenje na začetku trajalo zelo dolgo, tudi po 40 minut, ampak le prvih nekaj mesecev. Pa se mi to ni zdelo narobe. zakaj bi otroka nekam priganjala, če tudi sama rada lepo v miru počasi pojem svoj obrok. Z otrokom je treba imeti malo potrpljenja, še posebaj na začetku, ko največ in najhitreje raste. Včasih se splača mal pomatrat.[/quote]

Tudi jaz prvič nisem niti v sanjah pomislila, da ne bom mogla dojit, še stekleničke nisva kupila. Lepo, da je tebi uspelo, ampak vsem pač ne uspe, kljub matranju. Zato jim še ni treba vzbujat občutka krivde!

Men je tut dojenje 100x bolj komot kot priprava stekleničke!

Sem pa mnenja, da če lahko dojiš O.K., če pa ne gre pa tut O.K.!

In verjamem, da se nekatere prekleto trudijo in jim dojenje ne steče.

Sem enkrat nekje brala, kak se je ena mamica trudla dojit po vsej sili, da je otrok med mlekom še kri pil :-((((( To mi je pa mim! Dojit po vsej sili…ne, hvala, če ne gre, pač ne gre!

Tudi meni bi bila živa muka segrevati, mešati, pripravljati, pomivati stekleničke. Če hočeš kam iti, tovoriš s sabo kot mula.

Dojenje mi je valjda bolj komot, slečeš, ponudiš, oblečeš in že lahko letiš tudi seksat če si želiš. ))

Okusila sem le stiskanje mleka, za kak izhod v dvoje (ni bilo panike, ker je bilo treba malo). Pri enem izmed otrok pa je bilo iztiskanja več in to zaporedoma petek sobota ob nujnih predavanjih – enih 10x vsega skupaj.
Punce, ki si stiskate mleko, kapo dol, občudovanje, res!
Pumpe nisem prenesle, ročno gre počasi, boli križ.

Poskusimo biti pozitivne druga do druge. Rada bi poudarila moj vidik še glede spočitosti. Tudi če dojiš, se lahko spočiješ. Jaz sem pozno popoldan šla počivat, če je bil mož doma itak, če ne sem nekako poskrbela zase in ob dojenčku vsaj malo odležala. Na srečo so otroci, čeprav dojeni, ponoči dobro spali, če pa je bila kakšno noč divja (kar se je dogajalo pri “študentskem otroku”) pa je za prinašanje otroka, odnašanje otroka (ali premik k meni, če je spal z nama), je poskrbel mož, jaz sem dojila na pol v spanju. Pravi, da mu je to bilo lažje, kot pa da bil bil eno noč on dežuren in stekleničkal.

Koliko je dela s stekleničkami, vem sedaj, ko za večje otroke tovorim s sabo termostekleničke s pijačo, ker se vozimo na treninge daleč.

Pozitiven argument o prostosti, ker lahko otroka po steklenički hrani kdo drug, se mi zdi nerazumljiv, nerazumen in Žalosten tako za otroka kot mamo. Le zakaj bi si v prvih mesecih mama želela dolge in konstantne odsotnosti od otroka?

Obakrat dojila, se mi zdi dojenje bolj preprosto kot pripravljanje stekleničk. Ampak, če bi morala še enkrat čez vse težave okrog hranjenja, kot sem jim imela v prvo, ne vem če bi bila tako vztrajna z dojenjem. Ker ko dojenje ne steče kot je treba, je to tudi prava muka in predvsem velik stres, ker ne veš a je otrok sploh kaj pojedel, ne veš zakaj joka, kaj je narobe, zakaj in kaj sploh naredit. mene je to pripeljalo v precej slabo počutje …

Tudi jaz imam obe izkušnji. Pri flaši točno veš, koliko je pojedel in prej se vzpostavi ritem. Pri dojenju nikoli ne veš, koliko je pojedel, kdaj bo spet jedel, a je RES dovolj pojedel in ali bo čez eno uro spet visel na tebi iz crkljanja ali iz lakote – in si malo out- vsaj jaz sem bila, še toliko bolj, ker je naš drugi nedonošen in zelo len za dojenje. Saj v priklopu bi bil še vedno 24h/dan, samo sesal pa ne bi 🙂 Prvi, izključno “flaširan”, je prespal noč pri 7 tednih, drugi je star 5,5, mes, pa je do zdaj še ni. Maksimum, kar je prespal v kosu, je 5 ur, pa že dobre 3 tedne je tudi GH na žlico. Ker je drugi alergik in ne prenaša nobene formule, ki jo dobim brez komisije na PK, mi drugega kot dojenje oz. prehrana z mojim mlekom ne preostane. Ker je za sesanje (pre)len, mi ne ostane drugega kot črpanje/izbrizgavanje. V primerjavi s to proceduro je priprava formule ultra enostavna. Kljub temu, da se otrok hrani z mojim mlekom, pa moram na vsak malo daljši izlet vzet s sabo tudi flašo in črpalko :(, tko da mi tole “flaširanje” tudi v drugo ni povsem prihranjeno.

K temu, da marsikatera mama nima mleka, pripomore ogromno vsa psihoza okoli dojenja. Ves čas poslušamo o tem dojenju, vsem pristojnim (in malo manj pristojnim!) je uspelo iz tega naredit celo znanost, kot da bi ne bilo najbolj normlano pod soncem, da se mladič sesalca doji! Psihiranja je cel kup, strokovne in nevsiljive podpore pa izredno malo. Jaz sem prvič počela vse možno in nemožno, pa kot prvo otrok ni vzel bradavice v usta pa amen, nobena sestra in nobena patronažna ga ni uspela pristavit, 2 sepsi pa tudi nista ravno tvorno vplivali na laktacijo. Vdrugo sem imela “srečo”, da sem imela nedonšenčka in s tem ogromno podporo laktarija; upam si trdit, da če bi VSE prvorodke imele to podporo, bi jih 3/4 manj tožilo, da “nimajo mleka”. Res pa je tud, da danes kar vsaka druga nima mleka, kar se meni vseeno malo čudno zdi. Ampak saj ima vsaka svojo pamet, dostop do informacij tudi, prosto izbiro pa prav tako. Zase sem vesela, da je vsaj tale drugi hranjen z materinim mlekom, četudi mu ga je treba večkrat po flaši ponudit, ker se na dojki samo reži in crklja. Komot pa – suma sumarum mi je bilo prvič z adaptiranim mlekom veliko bolj komot, kot zdaj.

Prekleto veliko drugih razlogov obstaja … Kdo odgovoren bi denimo dojil, če mora jemati zdravila, ki škodujejo otroku???

jaz v tem nisem nikoli videla nič komot, razen da je mamica bolj prosta saj lahko otroka nahrani xy oseba.

sem pa, v kolikor dojenje gre, mnenja, da je to edino najpreprostejše in najbolj udobno za oba, pa kot pravijo strokovnjaki tudi najbolj koristno.

če je že debata o tem kaj je bolj komot (ne boljše ali bolj zdravo ali bolj naravno), potem samo seštej čas, ki je naveden za pripravo hrane in dobiš 7 minut in pol (brez ostalega kompliciranja z nekimi mericami pa skrb da zadeve ne zmanjka in letanja v trgovino), pa recimo da mu hrano tako pripravljaš 6x na dan je to 45 minut na dan (ene toliko porabijo za telovadbo ali kaj drugega), pri dojenju pa priprave ni, samo odpneš modrček in to je to in potem ne rabiš ničesar pospravljat in pomivat, ni ti treba poskušat ali je dovolj toplo/mrzlo in nikamor ne rabiš nostiti ničesar s sabo. Bolj simpl kot tako mislim da ne gre.

Nekatere skozi ponavljate da vam je šlo na živce to “skoz visenje na zizi”, se pravi vam je šlo dojenje na živce. Ker na začetku je dejansko tako, se otrok največ doji. Ampak s časom je tega vedno manj. Enim je pač težko se potruditi, vsaj na začetku, sej potem je vedno lažje. Pa kam se vam tako mudi. Namesto da bi uživale ob svojem otroku in opazovale kako raste in se razvija bi ene najraje rodile že kar osnovnošolca, ki se bo sam hranu, oblaču, umival, hodil v šolo, one bojo pa lahko svobodno letale okoli brez otroka. Logično, da s takim pristopom dojenje ne steče. Ok, malo pretiravam, ampak dejte se malo umirit, ker pogosto dojenje ne steče, če se dela panika in če se ga bojite. Pa sej ne bo celo življenje dojenček, še prehitro vas sploh ne bo več potreboval.

Kar se tiče vse psihoze okoli dojenja, ki jo nekatere občutite s strani različnih bolj ali manj pristojnih strokovnjakov, ki jim je iz tega uspelo narediti celo znanost, kot da bi ne bilo najbolj normlano pod soncem, da se mladič sesalca doji, pa mislim, da se je stroka šele v zadnjem času začela zavedati, kakšno škodo je človeku naredila industrija umetnega mleka v prejšnjem stoletju, ko je ženske prepričala, da je umetno mleko bolj zdravo in jih dejansko odvadila dojiti. Jaz sem za nadomestke, kadar iz tehtnih razlogov dojenje ni mogoče in se s tem na nek način reši otrokovo življenje, sicer pa ne samo zato da bi bila bolj komot (kot se nekaterim zdi).

Pri nas se prva ni dojila in sem mislila da je to enostavno. Pač ko greš na izlet moraš s sabo vzeti mleko, vodo, termovsko, pa nenadna lakota in ko moraš shladiti prevročo vodo… Meni je bilo to enostavno, dokler se ni rodila druga. Torej drugo sem dojila, dolgo res dolgo. Ko je bila lačna, sem enostavno potegnila majco gor, posedela na klopci 5 minut in dojenčica je bila vsa zadovoljna. Zizika je bila tudi kot neke vrste tolažilka. Pri prvi smo včasih iskali dudo kot nori, izgubili smo jih sigurno več kot 5.
Kar pa se tiče zdravja je bila prva, torej nedojena veliko bolj zdrava kot druga.