Zakaj

No malo bol razumski odgovor, zato si zaslužiš odgovor:) Ja avto ni bil dober primer, sploh ker nismo definirali kaj več:) Pa recimo STANOVANJE+dober avto, to je bolje.

Hočem povedati, da vse kar delamo nam/ostalim razkriva kaj smo in kaj nismo. Človek, k si je sam kupil (brez kraje, prevar) stanovanje+avto in še naprej služi… nekaj o sebi pove kajne. Prav tako videz (znotraj genetskega/okoljskega okvira) pove kakšen odnos imam do lastnega telesa, to pa tudi veliko pove kajne. Pri moških in ženskah, 99% je izgovorov, sem šel že stavit vse živo, k so se zgovarjali/e na vse mogoče faktorje.
Morda bom enkrat odprl podforum o tem 🙂

Glede obletavanja je tako.. Obletavajo me samo take, k si jih predvsem sam želim, zgleda res delujejo eni zakoni. Namreč feminilne, nežne… Tudi kakšna manj nežna, k si želi da jo en zdominira. Z dominantnimi pa se tako odbijam, da samo ena beseda in iskre jeze se krešejo med nama, se videt ne moremo. Pa ne glede na procent obletavanj, jih na na tako maso dovolj pride ven, še preveč, tako da je potem dilema, če se je treba sam za eno odločit:)[/quote]

No, tole o obletavanju seveda ne verjamem.

Ne, avto oziroma materialno stanje o samem človeku ne pove nič. Ampak res popolnoma nič. Kaj ti pomaga, če ima recimo da pošlihtane prioritete in je deloven (čeprav dobra plača ni vedno sorazmerna z dobrim delom), če je pa recimo drugače nerazgledan, nestrpen, poln predsodkov, nasilen?
Je pa po drugi strani res, da v življenju čisto lepo uspevajo tudi ljudje s tako omejenim razmišljanjem, kot je tvoje, zelo pogosto jim je celo še lepše kot tistim, ki imajo oči še za kaj drugega kot samo za material. Žal nam je račun večinoma izstavljen precej pozno.

Če si partnerja izgubila v nesreči, je vseeno drugače, kot če bi od tebe vsi zbežali. Torej je še upanje. 🙂

Vsaka dobi dedca, ko se res odloči, da ga bo dobila. Vsaka. Kandidatov za copatarje nikoli ne zmanjka.

Ne nakladaj! Zanimivo da bi moral nekdo ki sprašuje za mnenje sprejet čisto vsak nizkoten komentar brez da bi sam lahko povedal svoje! Si tudi v privat življenju med domačimi, prijatelji taka..spljuvaš in pričakuješ da bo tisti ki te je vprašal za mnenje ali pa tudi ne sprejel, vsako tvojo nesramno besedo? Torej po tvojem pričakuješ da ti bo vsak ki ga pljuvaš in neznansko uživaš v tem tiho. Še kako ti povejo svoje nazaj, šokirana si ker ni nikoli tvoja beseda zadnja in verjetno nikoli ne bo ker si podn od ženske.[/quote]

Strinjam se z prizma optimizmom. Za to čarovnico 33letno pa sumim, da se je povrh vsega, še kruto zlagala o mrtvem partnerju, pol nas pa še opozarja nekaj. A sama se norca dela in ob enem laže.

In ja mislim, da smo v tej temi že našli ZATO. Samo njene prispevke se prebere (sploh ko se je malo podkurlo, na sobni temperaturi še gre, malo podžgeš pa vidiš naravni smrad snovi) pa se ZATO nariše takoj.

Nisem igrala na foro uboge vdove kot praviš saj nisem potrebovala pomilovanja ampak samo nasvet zakaj je tako težko najti partnerja ko gremo čez 30.leta. Nisem želela jamrat kako sem ostala sama in kako hudo sem prebolela izgubo. Moj zaročenec se je ponesrečil z motorjem. 37 let je imel. In seveda sem potrebovala čas da sem lahko vsaj malo zaživela in zdi se mi da bi sedaj le lahko bila pripravljena na neko novo resnejše razmerje. In kako le ne bi bila nesramna nazaj če me nekdo obsoja da sem sama pri 33ih, kot da bi bila če usoda nebi posegla med naju. Pokazali ste kako nizkotni ste lahko do človeka ne glede na situacijo ki ga je doletela. Potrebovala sem samo nasvet ker si znova želim imeti nekoga ob sebi, tisto najpomembneje sem tako ali tako izgubila leto in pol nazaj, pa vseeno si zaslužim živet naprej.

Ma nič ni nemogoče. Ti še nisi čist odločena, če res hočeš novega dedca, to je vse. Po moje še nisi čisto prebolela vsega skupaj.

Z žaljenjem in poniževanjem si začela popolnoma samostojno že v uvodnem nagovoru, ko sploh še ni bilo nobenega odgovora in napadanja. Zelo hudo je, da tega sploh ne opaziš oziroma se ti očitno zdi normalno, da so samske mamice slabša kategorija od tebe.

Dobro, recimo da kupim tole. Samo lahko bi napisala to že v uvodu, ker sedaj je pa še bolj kruto, ko rečeš na koncu v smislu “iz vdove se norca delate”, po tem k seveda prva začneš in odzivi so pričakovani.

Drugače pa, ob zgornji predpostavki, zna biti to KLJUČ. Kot je napisal Spider:

Delaj na tem, pa če si res taka kot si napisala, boš opazila moške, ki te hočejo, saj jih je vsepovsod za ženske, k si jih želijo. Mnoge ne opazijo oz že oddajo energijo “pusti me na miru”. Moraš se odločit in biti odprta za nove, to je predpogoj. Potem pa iti v čimveč družbe, kamor ti paše in biti pozorna kdo te opazuje, gleda, ogovarja in beseda/pogled da besedo/pogled etc 🙂

Z žaljenjem in poniževanjem si začela popolnoma samostojno že v uvodnem nagovoru, ko sploh še ni bilo nobenega odgovora in napadanja. Zelo hudo je, da tega sploh ne opaziš oziroma se ti očitno zdi normalno, da so samske mamice slabša kategorija od tebe.[/quote]

Nisem rekla da so kaj slabše. Pa ti meni odgovori zakaj bi jaz bila slabša kategorija od samskih mamic? Nisem začela z napadanjem, malce bolj podrobno si preberi. Moje vprašanje je bilo samo kako da lažje najde partnerja mamica kot ženska brez otrok. Zaradi tega sem presenečena. In zatem se vsuje plaz užaljenih komentatorjev in žalitev kaj delam sama pri 33ih. Vsakdo bo lahko jutri na mojem mestu, nesreča ali bolezen ne počivata. Komentarji kot so zakaj se nisem ustalila do sedaj so absurdni.. ustalila sem se že dolgo nazaj in nesreča naju je ločila. Sedaj si spet želim ustalit, vsaj mislim da sem dovolj pripravljena a kot berem si po vašem ženska nad 30 ne zasluži sreče.

S kok mlajšo te je prevaral oz zakaj te je steral v k.? Sedaj se že skoraj 2 leti nisi pobrala od šoka, za povrh pa še mamice (tebi najnižja vrste žensk z zarodki iz propadlih vez) naokoli srečne z moškimi, ti pa še vedno iščeš in iščeš, sedaj pa si se zatekla še na MON, če te bomo tukaj potolažili kako je ves svet okoli tebe nor.[/quote

Ni me prevaral, ni ga več in od šoka se še vedno nisem pobrala in verjetno me bo vedno spremljalo ker sva se ljubila in naju je kruta usoda ločila. Po vsej tej nesreči si želim spoznati nekoga in biti spet ljubljena.[/quote][/quote]
Sem se zadrzevala,da ne bi komentirala ampak tale ni ga vec.Sama sem ga zgubila,je umrl pred 14 leti.Niti pod razno mi po letu in pol,ni prislo na misel,da bi razmisljala o novem partnerju.Ne isci nikogar dokler ne prebolis.Ni posteno in fer.Ze tako bos primerjala vsakega z njim.Jaz sem leta prebolevala in rabila cas,da sem bila pripravljena na novo zvezo.

Hej, triintrideset! Ne sekiraj se!
Zdaj si v teh letih, ko lahko svobodno izbiraš in če se boš vzela v roke in si uredila podstrešje (trenutno je malce razmetano, vsaj videti je tako), ni hudič, da en primeren pride mimo. Edino, težko bo najti primernega, ker je normalnih in samskh pri teh letih izredno malo.
Bolj verjetno in hitreje boš našla kakega ločenca, katerega otroci žive pri mami. Pri takem moškem boš imela pa še eno težavo – hočeš nočeš se boš morala prilagajat in če si prilagodljiva in optimistično naravnana, pozitivna, se ti lahko zgodi, da najdeš nekoga, ki ti bo res pasal. V nasprotnem primeru pa res lahko (po)ostaneš “stara tetica”.
Kot sem že zgoraj napisal: Sem ločen, moj cilj je najti mlado mamico. Z eno samsko sem že imel razmerje pa se ta žal ni zmogla vklopit in sva se dokaj hitro razšla. Če dobim pa samsko, ki po podobnih pogledov in prilagodljiva vsaj toliko, kot sem sam pa ni ovir. Žal pa ugotavljam, da je takih žensk približno toliko kot takih moških – par na miljon.
Skratka, ne se sikirat in zapenjat z dušebrižniki z MON-a in najdi svojo pot in srečo.

Jah težko je, če si imela res tako dobrega partnerja in ga še nisi prebolela. Saj zato jih pa večina po ovdovelosti ostane samih, ker se za nove težko najde prostor. To je slabost “duš dvojčic”, noben ni več dober potem. Tisti s srednjim razmerjem si lažje oz nekateri tudi z veseljem poiščejo nove.

Drugače pa spet, največ sreče se zdi pri moških s podobno situacijo (ovdovelost), žalovanje povezuje bolj kot ljubezen. Se najdejo partnerji, katerima je obema umrl otrk, partner, se lažje najdejo, ker se razumejo in tudi drug drugemu dajo prostor za prejšne(ga).

Za mlajšega moškega oz vrstnika pa bo ovdovelost (pa še če je bilo res tako fajn) morda kar (pre)velika obremenitev. Starejši znajo to lažje zrihtati, sploh če majo podobno situacijo. Ne vemo sicer kok starega oz kakšnega sploh iščeš.

Da prvo malo uredim citate:

Ni me prevaral, ni ga več in od šoka se še vedno nisem pobrala in verjetno me bo vedno spremljalo ker sva se ljubila in naju je kruta usoda ločila. Po vsej tej nesreči si želim spoznati nekoga in biti spet ljubljena.[/quote]

Sem se zadrzevala,da ne bi komentirala ampak tale ni ga vec.Sama sem ga zgubila,je umrl pred 14 leti.Niti pod razno mi po letu in pol,ni prislo na misel,da bi razmisljala o novem partnerju.Ne isci nikogar dokler ne prebolis.Ni posteno in fer.Ze tako bos primerjala vsakega z njim.Jaz sem leta prebolevala in rabila cas,da sem bila pripravljena na novo zvezo.[/quote]

Evo to je to.

Sem se zadrzevala,da ne bi komentirala ampak tale ni ga vec.Sama sem ga zgubila,je umrl pred 14 leti.Niti pod razno mi po letu in pol,ni prislo na misel,da bi razmisljala o novem partnerju.Ne isci nikogar dokler ne prebolis.Ni posteno in fer.Ze tako bos primerjala vsakega z njim.Jaz sem leta prebolevala in rabila cas,da sem bila pripravljena na novo zvezo.[/quote]

Evo to je to.[/quote]

Joooooj!
Leta letijo! Poznam eno tako, v širšem krogu prijateljev… Zelo mi je je žal, ker punca v resnici živtotari in beži sama pred seboj in svojo žalostjo. Imam pa v širšem sorodstvu eno tako, ki je po dveh letih “usekala po mizi” in si rekla, da tako ne gre več naprej. Našla si je zelo vredu človeka, vrednega vsega spoštovanja.
Meni osebno je nepojmljivo, da nekdo za partnerjem žaluje tako dolgo in si ne najde nekoga drugega. Sam bi v primeru, da bi vedel, da bom umrl, partnerki prej dopovedal, da je žalovanje nujno za zdarvo psiho, nikakor pa ni nujno, da zaradi tega ostane sama, niti bi si kaj takega želel. Prej bi si želel, da si najde koga primernega in normalno živi naprej.

Je pa zanimivo, da do mamic je zelo kritična, v smislu zakaj bi kdorkoli špilal otroka njenim zarodkom iz propadlih vez… Sama pa želi, da ji nekdo igra substitut umrlemu, brez pritiska o nedoseganju visokim normam, da bo spet ljubljena. Zgleda preveč za mojo glavo danes.

Mislim čudno se mi zdi, da oseba ki žaluje, da ima tak odnos do otrok (propadli zarodki), medtem k sama pričakuje polno sočutja, ljubezni, biti ljubljena, kljub propadli vezi (pač razlog je bil smrt), samo rezultat je isti. Morda je mamici tudi umrl mož?

Ne vem, men se zdi tale zgodba čudna, nerazumljiva. Težko verjamem v to zgodbo. Za naprej pa prepuščam debato ostalim modrecem foruma. MON MOD ekipa dobrodošla. Monovski Modreci predajam vam štafeto.

sveži, sej ne piše, da MORAJO trajati leta. Piše, da mora biti prej pogoj izpolnjen, včasih je to vezan na čas, včas ne. KO bo prebolela, akcija, pol pa a je to 5min al pa 20let, prvo mora to rešit. Ker če ne bo bo samo pekel prenesla še na naslednjega.

Če sem prav razumel, je bila tista njena izjava le napad v obrambi potem, ko so jo napadli kot nesposobno pa niti vprašali niso zakaj točno je ostala sama. Takoj so sklepali, da je pač nesposobna kot oseba…

Ne vem ali to en tip piše z več niki ali je res toliko takih moških tu gor?
Če katera samska tole bere, si bo zagotovo rekla, da bo namerno ostala samska do konec življenja. Tule se moški prav trudite priskutiti vsem ženskam.

sveži, sej ne piše, da MORAJO trajati leta. Piše, da mora biti prej pogoj izpolnjen, včasih je to vezan na čas, včas ne. KO bo prebolela, akcija, pol pa a je to 5min al pa 20let, prvo mora to rešit. Ker če ne bo bo samo pekel prenesla še na naslednjega.[/quote]

Drži,najprej pospraviti rahlo razmetano podstrešje zaradi tavmatične življenjske izkušnje…

Evo to je to.[/quote]

Joooooj!
Leta letijo! Poznam eno tako, v širšem krogu prijateljev… Zelo mi je je žal, ker punca v resnici živtotari in beži sama pred seboj in svojo žalostjo. Imam pa v širšem sorodstvu eno tako, ki je po dveh letih “usekala po mizi” in si rekla, da tako ne gre več naprej. Našla si je zelo vredu človeka, vrednega vsega spoštovanja.
Meni osebno je nepojmljivo, da nekdo za partnerjem žaluje tako dolgo in si ne najde nekoga drugega. Sam bi v primeru, da bi vedel, da bom umrl, partnerki prej dopovedal, da je žalovanje nujno za zdarvo psiho, nikakor pa ni nujno, da zaradi tega ostane sama, niti bi si kaj takega želel. Prej bi si želel, da si najde koga primernega in normalno živi naprej.[/quote]

Saj to si verjetno vsak želi.
Ampak čas prebolevanja je odvisen od človeka do človeka. Ni enotnega recepta. Če nekdo rabi deset let, s tem vsaj samo sebi zapravlja čas, ne še nedolžni žrtvi, ki jo potegne v svoje žalovanje in mu pokvari življenje. Ne vem, kateri človek bi bil navdušen nad tem, da je samo polnilo za praznino.

Z žaljenjem in poniževanjem si začela popolnoma samostojno že v uvodnem nagovoru, ko sploh še ni bilo nobenega odgovora in napadanja. Zelo hudo je, da tega sploh ne opaziš oziroma se ti očitno zdi normalno, da so samske mamice slabša kategorija od tebe.[/quote]

Nisem rekla da so kaj slabše. Pa ti meni odgovori zakaj bi jaz bila slabša kategorija od samskih mamic? Nisem začela z napadanjem, malce bolj podrobno si preberi. Moje vprašanje je bilo samo kako da lažje najde partnerja mamica kot ženska brez otrok. Zaradi tega sem presenečena. In zatem se vsuje plaz užaljenih komentatorjev in žalitev kaj delam sama pri 33ih. Vsakdo bo lahko jutri na mojem mestu, nesreča ali bolezen ne počivata. Komentarji kot so zakaj se nisem ustalila do sedaj so absurdni.. ustalila sem se že dolgo nazaj in nesreča naju je ločila. Sedaj si spet želim ustalit, vsaj mislim da sem dovolj pripravljena a kot berem si po vašem ženska nad 30 ne zasluži sreče.[/quote]

Nisi napisala s prav temi besedami, si pa tako mislila – pojdi še enkrat pogledat, kaj si napisala …
Ti si pač karakterno …. da poiščem en izraz, ki ne bo preveč žaljiv …. podhranjena. Redki so se pripravljeni vezati s takšnimi ljudmi.
Mogoče kak obupanec?

Kaj pa drezaš v osje gnezdo. Pojdi brati ljubezenske zgodbe, maš druge dele foruma za to. Tukaj razrešujemo uganke človeške psihe ZAKAJ. Nekaj kar nihče ne ve, nihče ne upa v živo vprašat, še manj odgovorit 🙂 Ste ženske kaj drugačne. Uradno vemo, da vam velikost ni pomembna, vedno doživite orgazem, pa denar tudi čisto nič nima veze in tako naprej. Nekatere stvari je bolje zadržati zase oz. znotraj spolnih krogov, nedvomno. Samo za zares radovedne pa imamo sedaj eno čudovito orodje, internet in domnevno anonimni forum, kjer si lahko izmenjamo krute resnice (za zares vedoželjne), k si jih v živo upajo le najbolj surovi tipi in ženske, k jasno veljajo za prasce/prasice 🙂 Največje darilo k ti ga laho dam je, da ne drezaj v resnico, če je ne zmoreš 🙂 Tipom pa, da ko ženska reče “hočem resnico” pomeni “hočem bullshit, ampak naj bo vsa plausible resnica, da bo lahko sladko pala” 🙂

sveži, sej ne piše, da MORAJO trajati leta. Piše, da mora biti prej pogoj izpolnjen, včasih je to vezan na čas, včas ne. KO bo prebolela, akcija, pol pa a je to 5min al pa 20let, prvo mora to rešit. Ker če ne bo bo samo pekel prenesla še na naslednjega.[/quote]

Mislim da če bi spoznala uredu moškega bi bila pripravljena iti naprej. In tudi on bi si želel da nadaljujem, v to sem prepričana.

Evo to je to.[/quote]

Joooooj!
Leta letijo! Poznam eno tako, v širšem krogu prijateljev… Zelo mi je je žal, ker punca v resnici živtotari in beži sama pred seboj in svojo žalostjo. Imam pa v širšem sorodstvu eno tako, ki je po dveh letih “usekala po mizi” in si rekla, da tako ne gre več naprej. Našla si je zelo vredu človeka, vrednega vsega spoštovanja.
Meni osebno je nepojmljivo, da nekdo za partnerjem žaluje tako dolgo in si ne najde nekoga drugega. Sam bi v primeru, da bi vedel, da bom umrl, partnerki prej dopovedal, da je žalovanje nujno za zdarvo psiho, nikakor pa ni nujno, da zaradi tega ostane sama, niti bi si kaj takega želel. Prej bi si želel, da si najde koga primernega in normalno živi naprej.[/quote]

@Svezelocen
Leta ne pomeni vseh 14 ampak vec kot eno leto.Pri meni 3-4.In ne gre za samo zalovanje.Zelela sem in tudi sem sla potem v zvezo,ko sem cutila,da lahko sprejmem nekoga v celoti in ne kot “nadomestek” temu kar sem imela.Custva so in ljubim ni pa nikakor enako kot tisto in je prav tako.

sveži, sej ne piše, da MORAJO trajati leta. Piše, da mora biti prej pogoj izpolnjen, včasih je to vezan na čas, včas ne. KO bo prebolela, akcija, pol pa a je to 5min al pa 20let, prvo mora to rešit. Ker če ne bo bo samo pekel prenesla še na naslednjega.[/quote]

Drži,najprej pospraviti rahlo razmetano podstrešje zaradi tavmatične življenjske izkušnje…[/quote]

[img]http://media3.giphy.com/media/tsgNNs93oIbwk/giphy.gif[/img]