Zakon – sram me je svojih misli
Julij Cezar, 07.07.2022 ob 21:17
Razlogi, 04.07.2021 ob 10:43
Če nisi srečna se ločiš. S takim odnosom dušiš tudi partnerja in je to začaran krog, nihče od vaju ne bo srečen na tak način. Zakaj vztrajati, če se je zgodba izpela zaradi takih ali drugačnih razlogov? Na silo v zvezi preprosto ne gre. Če ni več ljubezni je ni. Realno poglej na situacijo, ne čakaj in ne misli, da bo bolje. Z nobenim vztrajanjem ne bo bolje, ne da se ponovno zaljubiti v nekoga, ki te je z leti odrinil od sebe. Kregarije, situacije takšne in drugačne, izzivi, prevare, zamere.. to so majhni odmiki, ki z leti postanejo prepad. Na začetku se še vračaš in uspeš premostiti, ko se pa tega nabere preveč, težko pozabiš. Dva se ne ohladita drug od drugega, če se ujameta. Problem so razlike med dvema osebama, tiste nepremostljive, ki nastanejo ker vsak začne rasti v svojo smer. Kdor ni poskusil niti ne bo razumel o čem pišem. Ni kaj reševati tu, ker ne gledata več v isto smer.
Z ločitvijo ni konec sveta. Ni to poraz. Ni predaja. Samo zrele osebe bodo znale prepoznati pravi trenutek in narediti tisto najtežje, kar bo najbolje za oba.
keri debilni nasveti
ne bluzi z ločitvijo takoj, to pride in ide….lahko se začne uživati tisočkrat bolj
Andreja347, 04.11.2022 ob 19:11
Pa ne mores se NAMENOMA nekoga dotikat…. Adijo pamet
Odnos se ni gradil. Sedaj se to vraca
daj moderatorček, ne odpiraj strih tem, samo zardi reklam, ker ti obisk pada…rajši dajte urediti ta forum tako kot je bil včasih. banda pokvarjena MED-OVER-NETOVSKA!!
avtorica mene pa zanima. a se spomniš ko si na gradu obljubila v dobrem in slabem v bogastvu in revščini in tak dalje. kaj obljubljate stvari za katere veste da iz tega nič ne bo. zdej pa trpi, sama si si kriva. pa logično da ti ni do spolnosti saj si v menopavzi in suha med nogami. tudi to bi morala prej misliti, moški hočle seks vsaj do 80 leta
Naveličana41, 04.07.2021 ob 10:34
Sem v zgodnjih 40-ih.
V zvezi od svojega 19. leta, torej več kot 20 let.
V zakonu ni nasilja, alkohola ali česa podobnega. Življenje teče kot običajno.
Sem pa naveličana vsega, ne vem, kako naj drugače povem. Duši me. Ne želim si več spolnosti, dotikov, nič več mi ni zanimivo, mož je na čase odbija, kot bi mi šel na živce. Sram me je svojih misli, skušam vztrajati, ampak mi je vse že tako brez veze … Grozno se počutim.
Ima še kdo podoben problem? Kako ste reševali stanje?
Saj vem, da me bo večina popljuvala, mogoče pa najdem kakšno vrstico, ki mi bo v pomoč.
Vsak odnos pride tudi do te točke. Nekateri so znali to prebroditi in iti naprej. Danes čutiš to ti, čez leto, dve mogoče on. Vprašanje pa je samo eno: želiš delati na odnosu ali ne?
Ne vem kako je biti ženska, nevem kako je biti 40+ in nevem niti kako je biti z nekom toliko časa. Lahko pa vseeno podam svoje razmišljanje.
Kar ste navedli niso ravno vaše misli ampak so predvsem vaša čustva. Najprej naj vam povem, da naj vas ne bo sram vaših čustev. Kako se boste tega problema lotili je odvisno od vas in tega kaj si želite. Vztrajati dolgoročno v zvezi v kateri zgolj trpite bi bila slaba izbira za vaju obadva. Od tu naprej imate na voljo reševati vajin zakon ali pa ga zaključiti. Nobena od teh poti pa ni lahka izbira. Če lahko svoja čustva in misli zaupate svojemu partnerju bi bila to zelo smiselna poteza. Iskren pogovor. Skupno iskanje rešitev in nato delo na zvezi vaju lahko ponovno poveže in vrne vašo potrebo po intimnosti. Pri tem je pomembno tudi, da delate več na drugih stvareh izven zakona, ki vam morda manjkajo, stvari, ki vas osrečujejo in dajejo smisel življenju. Sreča namreč izvira iz vas samih. Good luck!
Ne bluzi, 04.07.2021 ob 11:10
pa ti sploh ves, 04.07.2021 ob 11:00
Zdolgocasenim zenskicam se to zelo rado zgodi okoli 40. leta…
Me pa zanima nekaj, a ti sploh ves, kaj hoces?
Ves, kaj naj bi se spremenilo, da bos srecna?
Sploh ves, kaj bi te osrecilo?
Stara moja, pri 40ih bi morala vedeti, da nada sreca ne izvira od drugih ljudi, ampak je v nas samih in kdor ne zna osreciti samega sebe, mu nihce ne more oomagat!
Z nekom s katerim si nimaš več nič lepega za povedati, niti skupaj početi je recept za depresijo in bolezni. Ne gre se za zdolgočasenost niti za to da ona ne ve kaj hoče, ampak za to da po mojem z zrelostjo ugotavlja, to kar je pri 20 spregledala – da s partnerjem sploh nista za skupaj. Ko imaš družino, majhne otroke padeš toliko v sistem, da nase in svoje želje moraš pozabiti, ker te obveznosti povozijo, trpiš, ker moraš, da zvoziš. Še če ima “srečo” da partner ne sodeluje ampak je več ali manj vedno odsoten, je na taki ženski preveliko breme in zelo stresno obdobje.
Sama sem bila v taki situaciji, mož pa veselo skakal okoli “z rožice na rožico” dokler se ni naveličal. Ko sem splavala iz najtežjega obdobja, on pa ugotovil da so vse ženske iste, točno to mi je rekel, da tista doma je še najboljša, se je spremenil ja, samo sem se jaz z leti tudi in čustva toliko ohladila, da si z njim nisem želela več biti. Nisem ga varala, nikoli ga ne bi. Sem pa počakala, da se postavim na noge in lahko samostojno zaživim. Zdaj bi vse naredil, da se vrnem, a jaz dobro vem zakaj ne in zakaj nikoli več. Seznam je enostavno predolg, tu ni kaj popravljati. Tu ni na čem delati. Takrat nisem zmogla še s tem se ukvarjati, bi pa bilo edino pravilno, da sem zdavnaj šla. A nikoli ni prepozno
Bravo!
oi7olk, 06.07.2021 ob 17:43
Naj ti povem kaj kar ti bo v pomoč? Prvič ločitev je na lestvici stresnih dogodkov (Holmes s sodelavci, 1976) opredeljena za drugi največji stres v življenju, na lestvici od 1 do 100, je ocenjen z oceno 73, več je le zakončeva smrt.
Gre torej za zelo stresen dogodek, čeprav se ti morda se daj ne zdi.
Moje mnenje je, da se ločuje, če za to res obstajajo zares utemeljeni razlogi. Meni se tvoj zakon ne zdi nič drugega kot zdolgočasen, kar pa se da rešiti z veliko manj vložene energije in stresa kot jo porabiš za ločitev.
Drugo – ok, če misliš ostati sama, drugače pa, kaj misliš, da te čaka tam zunaj? Princ na belem konju?
Ah, če bi samo vedela kaj za sabo prinese ločitev glede otrok, ponovne zveze, njegovih otrok, praznovanj, denarja, dediščine … bi vedela, da ti je veliko prihranjenega, če se ne ločiš, sploh ker ne navajaš ne vem kakšnega večjega razloga za ločitev. Včasih pa mora človek okusiti na svoji koži …
Verjemi, vredno se je boriti za svoj zakon, za svojo družino, za osebo, s katero imaš otroke!
Ne glede na vse – srečno!
Z zadnjim stavekom, se ne strinjam Meni se mož gnusi in gabi, čeprav imava otroka. Nikoli več se ne bi zanj trudila. Ogabno.
O Moj bog ženska
Vidva rabita čas zase, malo po malo si vzemita trenutke zase. Karkoli, magar nabavo hrane, kava, kosilo, projekt v hiši,…karkoli.
Zdajle se zdi zadušujoče, ampak taki ki se najdejo tako mladi se ponavadi res iskreno zaljubijo. Starejši kot si, bolj igra vlogo vse drugo.
Ne rečem da je pri vama tako, lahko da sta izjema. Ampak to so leta ko je najzltežje za vama, kariera, majhni otroci, urejanje doma…in je vse nekako že urejeno. Se panznajdeta kar naenkrat samo vidva nekje, brez motilcev nonstop in postane čudno.
Če je dober moški, dober oče (če so otroci) ,dober mož, dober človek mu daj priložnost.
Mogoče kakšen skupen hobi, skupaj skrbita za hišo, skupaj nakupujta kar rabite…vsa ta praktičnost da en opravlja nekaj, drugi drugo nas počasi oddalji, ampak je v določenem obdoju nujna, da spravimo gor majhne otroke, služba,dom…
Ne takoj odnehati, vrjemi da zunaj ni nič kaj izbira. Tudi če je, ko bo zaljubljenost minila boš na istem oz. Slabšem.
Če je pa tip težak se ga pa losaj 😀
Lola512, 08.07.2022 ob 09:34
LOLA NE NABIJAJ, GLUPA SI V BETICO, 08.07.2022 ob 09:02
Lola203, 07.07.2022 ob 21:22
Sam res. Je treba znati vztrajati in biti potrpežljiv. Ljubezen je tudi odpuščanje. Nihče ni popoln.
Pa kake brezvezne nasvete ti daješ, pa kozlam…če si dve leti dobro nabita še ne pomeni, da bi morali vsi vztrajat v takih brezveznih zdolgočasenih vezah….OTROCI BOLJE ZRASTEJO V VEZAH, KJER SE DVA LJUBITA NE PA ŽIVITA DRUG MIMO DRUGEGA….jaz nebi z nikomer živela zaradi otroka, materialnih stvari ampak samo zaradi ljubezni.
torej če to traja samo dve leti pa naj bo dve leti…fuck offf, ko vidiš zdolgočasene debele svije v pajkicah kako grejo mimo tebe z mastnimi lasmi, neurejene, pogrižene nohte in se čudiš, da je mož vsak vikend na drugi in kislega obraza ko pride domov….debilka
MENJAT PARTNERJA ZA LJUBEZEN KAKO POPRAVLJANJE ZAKONA…ČEMU ČE JE ŽE NEKAJ LET HIN…
Debela svinja v pajkicah z mastnimi lasmi je verjetno toliko skrbela za svoje domače, da ni utegnila ekstra zate k frizerju, nohte ima verjetno pogrižene od skrbi, težav ki jih rešuje in jim ni kos, urediti se nima kdaj, ker skrbi za to, da družini nič ne manjka. Predvidevam. Lahko je ena lenoba zanemarjena, a kar poznam sivih žensk, so take ker so srčne in se posvečajo družini in jim je njihova sreča prioriteta v življenju. Jaz bi sebi zagotovo iskala tako, če bi bila moški. Ne pa tako, ki je že ob 7:00 vsa napucana v lokalu z glamour superslim v roki in kavico, otroci pa v varstvu od 6 30 pa do 17 ali dlje. Biti dobra žena in mama je full time job, pa še to v najboljših pogojih, ko pa so še kakšne težave zraven, da ne govorim. A temu se reče prevzeti odgovornost za svoje odločitve. Če si je želela družine, je prav da za njo skrbi dokler je treba. Vsaka lahko čez noč pusti stresno službo za minimalca, stresno družinsko življenje, moža, otroke in gre na onlyfens služit po 1000eur na teden, si kupit joške, ustnice, makeup, fensi oblačila, nohte, botoks in vse kar je treba, da izgleda kot manekenka. Že mesec dni brez vsega stresa bi jo pomladil za 10let. Malo masažice, negice, fitnes trener, pa bi bila kot lutka z izložbe. A to se išče? A to bi imeli moški? Takih je na težišču samskih že ogromno, naj izvolijo. Le en klik proč… Takih, ki so se pripravljene odreči marsičemu za blagor svoje družine, ki so jo same želele in ustvarile, pa ne poznam veliko. Prioritete.
Otroci potrebujejo stabilno, varno okolje in ljubezen staršev. Briga njih kdo se s kom dol daje in kdo ne. Otroci potrebujejo usmerjanje, vzgojo, prigovarjanje, spodbudo, sočutje, zaščito, aktivno ukvarjanje, mirno okolje, čim manj dram in prijetno vzdušje, v katerem se bodo lahko sproščeno razvijali in zrasli v dostojne ljudi, s cilji, željami in zdravo mentaliteto. Taka mati, ki se bo gonila okoli vsaki dve leti in s tem pokazala, da so stvari kratkega roka in da je treba vse in vsakega izkoristiti dokler ti paše ko pa ne, zavreči, ne bo ravno najboljši zgled.
Vse za metuljčke sem imela priložnost videti v situaciji moje sestrične, ki živi v tujini in me je klicala za nasvet, ko ji je voda tekla v grlo. Danes ima razštelan sistem, 3 otroke, zadnji se ne ve še čigav je od 3 ki so jo jahali istočasno, dva starejša otroka pri psihijatru, oba že v toksičnih zvezah, pustila šolo, šport in propadla pri rosnih 17, mlajša 15. Mati brez službe, z dojenčkom, krediti, csdjem za vratom in izterjavami, nočno moro od življenja, vse zaradi metuljčkov, ki jih z možem ni več čutila in je poiskala drugega, pa tretjega, pa sedaj četrtega, da reši polom od njenega življenja. Ko sem ji svetovala naj se umiri in ostane z možem je videla samo en cilj, metuljčke. Pa tako fajn in popoln se je zdel ta novi. No, lepo jo je obral do kosti, nagovoril da mu kupi nov bmw, ki ga ona še zdaj odplačuje, jo izkoristil za denar, da je gemblal, na koncu si našel drugo in ustvaril družino tole pa psihično do konca uničil. Tudi ona je zapravljala za nohte, frizure, parfume, pa zdaj nima za plenice za otroka.
To rabim? To? Ne, hvala. Ne zdaj, ne nikoli.
Pa še nekaj bom dodala. Sem bila tudi jaz čudovita, suha, lepa, mlada, v najlepših letih, urejena od a do ž, ko sem se zatrapala v enega, medtem ko sva se z možem že ločevala zaradi drugih težav. Pa me niti takrat ni želel, niti spoznati. Niti videti. Takemu, ki si všeč, si vedno dovolj tudi v svoji najslabši izvedbi. Takemu ki nisi, da se postaviš na trepalnice zanj, nikoli ne boš. Gledam ženske urejene do zadnje malenkosti, a depresivne, žalost v očeh in praznina. Gledam druge, neurejene, mamice na igrišču ko cingajo svoje otroke v starih pajkicah, balerinkah a srečne, nasmejane, očitno jih zna nekdo imeti rad kot je treba.
Izjemen zapis. Bravo.
Partnerski odnos se ne zgodi, ampak gradi. Tukaj ljudje množično padamo. Partnerje bombardiramo s svojimi pričakovanji, ki jih ne znamo izraziti, niti živeti, potem pa jih podzavestno okrivimo za vse tisto, kar je v nas neuresničenega. Absurd.
Če želite reševati zakon, začnite pri sebi in naredite prvi korak. Popolnoma normalno je, da v zakonu pride do zamrznitve. Vaša naveličanost, ki jo projecirate navzven, prihaja iz vas samih. Kaj pravzaprav počnete v življenju? Je to vsakodnevna dolgočasna rutina? Se znate razvajati, se osebnostno razvijate, se izobražujete, skrbite za telo in duha? Pravite, da vas partner ne privlači več. Znate izraziti svoje želje, znate dati pobudo za kaj vznemerljivega, novega? Znate izkazovati drobne pozornosti? Strast pride iz raziskovanja neznanega, iz skritih nerazvitih potencialov. In ne mešajte sem hormonov. Ti izbruhnejo kot vulkan in prej, ko slej usahnejo, potem pa smo zopet tam kjer smo bili, torej prazni in neuresničeni.
Najlažje se je ločiti ali zamenjati partnerja, pa žal se zgodovina vse prevečkrat ponavlja.
Ljubezen je odločitev, da sebe in druge sprejmemo takšne kot so, saj nihče ni popoln. Vsekakor se vam splača vlagati v vaš zakon, ker obstaja dobra možnost za oživitev. Poiščite si dobrega terapevta, ker boste sami tole težko sprocesirali. Želim vam, da vam uspe.
Ja ni lahko, vem.Poskušal bom opisat svoj primer.Tud sn mlad imel družino.
Običajno, ko to ugotoviš si že v enem začaranem krogu, da sam ne veš kaj je sploh narobe. Obsojaš sam sebe in se trudiš prilagajat, pa posledično sam sebe spreminjaš.Sam sem se nato še ponesrečil, posledice čutim še dans.Ko si tak tud za partnerja ne morš bit zanimiv, še majn pa iskat rešitve. Nato se začnejo razna bolezenska stanja. Vse posledica psihe, slabega spanja… Pristanem pri psihijatru na antidepresivah. Žena je bila prisotna samo enkrata ali dva krat pa je že zahtevala menjavo psihologa, ker tega nisem storil ni več sodelovala. Nekega dne sem najdo njen zapis kjer je pisalo. da je neopravičeno vskipljiva in močno ljubosuma.
Psiholog mi je predlagal, da si eno popoldan v tednu vzamem samo za sebe. Sprva ga nisn razumel, ko mi je rekel naj grem v savno ali na sprehod in to sam brez kolega ali družine. Ko se sam pobereš in spoznaš lahko začneš iskat rešitve in kar je najbolj pomebno postavljat pogoje. Da bi takrat bil sanjal o kaki avanturi, nisem bil v stanju , da me ne bo gdo narobe razumel.
Z leti se spreminjajo potrebe, navade in želje. Pri naju dveh je bil pogoj, da sn se mogu prilagajat samo jas, kar pomeni vedno manj zaupanja in vedno več težav v postelji., kar je bistvo za srečen zakon. Ko najdeš vzrok in si s sabo zadovoljen in če se ne da nič spremenit se pa še le začne.
Hitro najdeš osebo z podobnimi težavami, kod sem jo jas. Pred ženo nisem skrival ker sem si želel,da se pogovoriva in nardiva konec.Ni bla pripravljena za pogovor. Se je pa zlo spremenila in začela trudit v postelji. Ampag samo dokler sem imel ljubico. In pol ugotoviš da, če si negdaj imel nekoga rat je mogoče tud kaj za potrpet ,če on teb potrpi, ko si postaviš neke meje. Ugotoviš, da ni vsak za vse tud če se trudi in to si ni sam kriv.
Ne bom.reku, da imava dans zaupanja vreden odnos. Pa saj to je bil mogoče samo prvo leto,ampag funkcionirava, Rekreirava se večina vsak po svoje.Na dopuste z otroci hodimo skupaj.Sva pa oba aktivna in delovna, vse za družino.