Zakopali so jih žive…v rov Barbara.
Potem upam da sprejmeš “častno” rešitev, da se VSEM žrtvam izkaše ustrezna pieteta ter OBSODI vse izdaje, režime in zločince ne glede na barvo. In POVDARJAM brez kovanja političnega ali drugačnega kapitala.
Si me pa spomnil na še en “biser”
Sodna farsa okrog rehabilitacije Rožmana je pravzaprav enak poseg neke politike v neodvisnost sodstva kot je bil umik obtožbe Mitje Ribičiča za povojne zločine.
To da se je rehabilitiralo Rožmana kar tako na hitro in to da se ni postopek proti Ribičiču pripeljal do sodišča je zame nedopustno. Ne rečem, da Rožman je ali ni kriv ampak postopek je bil zelo hiter in bi si upal trditi da je bil površen. Podobno je bilo z Ribičičem. Bistveno je, da bi sodišče brez političnih pritiskov moralo ugotoviti ali je ali ni bil kriv za povojne poboje.
Navedeno
ninej
a kakšna bi bila razlika v napisu na obeležjih, če bi zmagala druga stran???
ja le kakšna, pisalo bi v drugem jeziku, v najboljšem primeru bi bil napis dvojezičen!!!!
Se bom spustil na tvoj nivo namigovanj – v cirilici v ruščini.
hahaha, kaj, pol niso zmagal tisti, ki so pisali cirilico????
(res zadnjič)
Zmagal je pač tisti, v čigar skrinjici se je nabralo največ kroglic. In to je dovolj pošteno. Predstavniki strank so pa na voliščih prisotni še dandanes.
Spiske pa kot kaže so jih v takratnih časih delale vse strani, eni so po spiskih celo ovajali ljudi okupatorjem. ….[/quote]
No potem mi pa povej katere stranke so nastopale na volitvah oz. kateri predstavniki teh strank so bili na listah. In kateri “predstavniki strank” poleg OZNE so še bili tam?
Zakaj bi pa domobranci posebej podpisovali premirje? Če so bili pokorni Hitlerju, se je njihova vojna končala, ko je Nemčija kapitulirala.
Če trdiš, da so bili domobranci legitimen faktor v vojni. Jaz tega ne trdim. Nekdo, ki priseže zvestobo okupatorskim silam, namreč ne more obveljati za upornika.
Kar pa ne opravičuje povojnih pobojev.
Ninej, kaj bi bilo drugače? Morda bi bili obsojeni na smrt, morda bi jih izgnali, morda bi jih zaprli. A naj bi o tem odločalo sodišče, ne nujno civilno. Poboj kar tako, po koncu spopadov, je pa vojni zločin. Kaj še ti ni jasno?[/quote]
Torej priznaš da so bili domobranci pod poveljstvom Nemčije, in je kapitulacija Nemčije veljala tudi za njih. Tudi prav. Torej so bili kolaboranje, izdajalci domovine, za katere je v tedanjih časih bila zagrožena smrtna kazen.
No smrtno kazen so dobili, se pa strinjamo vsi tu, da ni prav, da jim jo ni prisodilo sodišče. Ampak konec bi za njih bi bil enak. Za kolaborante in vojne zločince ni bilo milosti.
Ne moreš pa pričakovati, da bi tedaj vsakemu posebej država priskrbela Čeferina, ki bi vlekel proces v desetletja za vsakega posebej in iskal napake v postopku. Kaj takega ni blo nikjer na svetu.
Sicer so pa Nemci in domobranci tud pobijali brez sojenja, (kar ne opravičuje enaka dejanja drugih) tko da doletela jih je enaka usoda, kot so jo oni namenili preštevilnim.[/quote]
Ti imaš pa res težave z razumevanjem prebranega.
Kako to misliš, da “priznam, da so bili domobranci pod poveljstvom Nemčije”? Ali sem kdaj trdila nasprotno? Ali sem kdaj zagovarjala njihovo početje med drugo svetovno vojno? Ali najdeš kje zapis, da so bili legitimna vojska?
Ponavljam pa, da vse to nikakor ne opravičuje ZUNAJSODNEGA poboja po vojni. In še enkrat, takšno pobijanje ujetnikov (ali kdor koli pač je v tej jami) po koncu spopadov je zločin.
In še enkrat, ne glede na to, da bi jih morda tudi sodišče obsodilo na smrt, je razlika ravno v tem, ali nekoga doleti kazen na podlagi pravnomočne obsodbe ali pa na podlagi maščevanja zmagovalcev vojne. Jazs e zavzemam za pravno državo in bi vsekakor upala, da bi se v primeru ponovitve zgodovine zgodilo prvo. Sodišče torej.
Sem napisal, da se bom spustil na tvoj nivo – ti se pa spet sprenevedaš in se delaš, da ne razumeš poante.
Večkrat si mi očitala, da sem poln sovraštva pa da pogreveam stare stvari in netim razdor pa marsikaj. Žal pa ti ravno s takšnimi namigovanji dokazuješ, da ti ni do sprave, sprejetja zgodovinskih dejstev in pravičnosti. Najprej razčisti pri sebi.
V temi o izbrisanih so te bila polna usta pravne države – kaj pa v tem primeru? Najraje bi pomedla pod tepih vse okostnjake in se nekaj izgovarjaš na drug čas in drugo državo, ki sta botrovala tem zločinom.
Takšni zločini ne zastarajo in “drugorazredna” naloga te države je, da jih enkrat dokončno obsodi. Mogoče pa se tebi tudi tako kot Turku to res zdi drugorazredna stvar.
Glej jaz v pravni red te pa tudi prejšne države ne verjamem. Je bilo preveč očitnih primerov, ki dokazujejo izprijenost našega sodstva.
Tako Drobnič kot Cerarjeva in še kdo so bili del politike. Med ustavnimi sodniki pa imamo pa itak same obarvane – take in drugačne.
Posledica je bilo en kup sodb v zadnjih 18 letih, ki vsakemu poštenemu človeku dvignejo pritisk.
Ker pa se rada sprenevedaš pa te bom samo spomnil na rehabilitacijo Rožmana, da mi ne boš spet očitala da sem pristranski. Po tvojem je bilo s to odločitvijo sodišča vse prav.
rehabilitacija ali pokop???
zdej mam pa res dovolj, tvoje enobarvne debate in res ne mislim več odgovarjat na tvoje poste, ti že veš kaj in kako razmišljam!!!:)))))
aja, no le zakaj bi se pa jaz morala izgovarjat, hmmm sem naredila kakšen zločin, morda??? Sem ti pa že enkrat povedala, sposobni ste izbrisati pomemben del zgodovine in ji naprtiti vso krivdo, za izbris krivde drugi strani. Ne tega pa nikoli ne bom razumela!!!
mislim da nam je jasno kdo je bil pravosodni minister v prejšnjem mandatu in kakšno vlogo je imela cerkev!!!
evo še eno lepo slikico Rožmana, ki bi ga cerkev rada rehabilitirala!
http://london.blog.siol.net/files/2007/10/skof-rozman-1.jpg
zdej pa piš kar češ!!!:)))
Zakaj bi pa domobranci posebej podpisovali premirje? Če so bili pokorni Hitlerju, se je njihova vojna končala, ko je Nemčija kapitulirala.
Če trdiš, da so bili domobranci legitimen faktor v vojni. Jaz tega ne trdim. Nekdo, ki priseže zvestobo okupatorskim silam, namreč ne more obveljati za upornika.
Kar pa ne opravičuje povojnih pobojev.
Ninej, kaj bi bilo drugače? Morda bi bili obsojeni na smrt, morda bi jih izgnali, morda bi jih zaprli. A naj bi o tem odločalo sodišče, ne nujno civilno. Poboj kar tako, po koncu spopadov, je pa vojni zločin. Kaj še ti ni jasno?[/quote]
Torej priznaš da so bili domobranci pod poveljstvom Nemčije, in je kapitulacija Nemčije veljala tudi za njih. Tudi prav. Torej so bili kolaboranje, izdajalci domovine, za katere je v tedanjih časih bila zagrožena smrtna kazen.
No smrtno kazen so dobili, se pa strinjamo vsi tu, da ni prav, da jim jo ni prisodilo sodišče. Ampak konec bi za njih bi bil enak. Za kolaborante in vojne zločince ni bilo milosti.
Ne moreš pa pričakovati, da bi tedaj vsakemu posebej država priskrbela Čeferina, ki bi vlekel proces v desetletja za vsakega posebej in iskal napake v postopku. Kaj takega ni blo nikjer na svetu.
Sicer so pa Nemci in domobranci tud pobijali brez sojenja, (kar ne opravičuje enaka dejanja drugih) tko da doletela jih je enaka usoda, kot so jo oni namenili preštevilnim.[/quote]
Ti imaš pa res težave z razumevanjem prebranega.
Kako to misliš, da “priznam, da so bili domobranci pod poveljstvom Nemčije”? Ali sem kdaj trdila nasprotno? Ali sem kdaj zagovarjala njihovo početje med drugo svetovno vojno? Ali najdeš kje zapis, da so bili legitimna vojska?
Ponavljam pa, da vse to nikakor ne opravičuje ZUNAJSODNEGA poboja po vojni. In še enkrat, takšno pobijanje ujetnikov (ali kdor koli pač je v tej jami) po koncu spopadov je zločin.
In še enkrat, ne glede na to, da bi jih morda tudi sodišče obsodilo na smrt, je razlika ravno v tem, ali nekoga doleti kazen na podlagi pravnomočne obsodbe ali pa na podlagi maščevanja zmagovalcev vojne. Jazs e zavzemam za pravno državo in bi vsekakor upala, da bi se v primeru ponovitve zgodovine zgodilo prvo. Sodišče torej.
Zanimivo, da tisti, ki najbolj obsojajo nedelovanje pravne države leta 1945, mesec dni po vojni, prav nič ne moti nedelovanje pravne države v primeru izbrisanih precej desetletij kasneje.[/quote]
Megaboy, še enkrat vdihni in, prosim, nehaj klatiti neumnosti. V nekaterih primerih to mogoče drži, kot drži tudi obratno.
Ampak daj razumi, da nekateri v OBEH primerih obsojamo nedelovanje pravne države. Preberi si, no, temo o izbrisanih in moje tamkajšnje prispevke. Potem pa sodi.
Ali bolje, se opraviči. Ali vsaj bodi tiho.
Tudi če bi bili izdajalci in kolaboranti po vojni obsojeni na sodnih procesih, bi danes zagotovo potekala enaka razprava. Prepričana sem, da bi njihovi današnji zagovorniki trdili, da takrat ni bilo pravne države, da so bila tisto komunistična sodišča, da so bili procesi montirani, da tistih sodišč ne priznavajo in podobno. Saj nekateri še za zdajšnjo Slovenijo trdijo, da ni pravna država in ne priznavajo razsodb Ustavnega sodišča.
Še ena, ki posplošuje. A je res tako težko razumeti, da obstajamo ljudje, ki v vsakem primeru zagovarjamo pravno državo? Ljudje, ki priznavamo partizanstvo kot legitimno odporniško gibanje, ki pa kljub temu obsojamo povojne poboje? In da ti isti ljudje v primeru izbrisanih še kako poudarjamo, da je treba spoštovati odločbe ustavnega sodišča.
Stalinovi boljševiki so prevarali slovenski narod s tem,da so svojo komunistično revolucijo enačili z narodno osvobodilno borbo,anti komunizem pa kot fašizem !!! Malo smešno pa je kako se nekateri smpatizerji komunističnega bloka imajo za zmagovalce,če ravno se je tako imenovani komunistični blok sesul v celi evropi do tal.Treba je pač sprejeti poraz ideologije,ki se je simpatizrji levice nikakor nemorejo otrest.!!!TOREJ-VAŠA IDEOLOGIJA JE DOŽIVELA TOTALNI PORAZ IN SE JE TREBA HOČEŠ ALI NOČEŠ SPRIJAZNITI.NI VEČ MIZICE POGRNI SE !!! PAMET V ROKE !!!
VN,
—- kar pod pravo temo si me izzvala, da sem se oglasila.
V kolikor bi ti vse moje poste prebrala, bi svoj strupeni jezik za zobmi držala!
Kaj bi ti od mene pravzaprav rada? Kakšen komentar pričakuješ z zanimanjem?
Ja, draga VN, tudi žive so zakopavali in to so počeli-zakopavali domači izdajalci domobranci, o tem sem pisala v temi, “kako to”, kljub temu, da sem to temo že večkrat pomolila pod nos tebi in tebi podobnim potomcem domobrancev. Še vedno izzivate!! Verjetno odobravate njihovo grdo medvojno početje!
http://med.over.net/forum5/read.php?186,4057926
V linku sem veliko napisala prav zaradi takih kot si ti, čas je, da preberete, kaj so delali vaš ljubljeni svetniki.
Tudi sama sem marsikaj doživela, tudi o tem sem pisala.
Tisti, ko ste pisali v zgornjem postu, berite, kaj vse ste bili zmožni napisati meni, ko nisem nič drugega kot en nedolžni “Petriček” iz med druge svetovne vojne. Pa mnogo nas je teh nič krivih Petričkov, veliko jih je pa že umrlo.
Vse kosti, ki jih sedaj in tudi preje vstrajno koplje Dežman,(časih zagrizen komunist) že ves čas pripisujete meni, “budale”!
In ti “trcjalka”, čas je, da pregledaš tale link, da se spoznaš, kaj so delali tisoč let in še več in še se trudijo, da bi bili samo oni na površju. http://www.zrtve-cerkve.org/, mene pa pusti pri miru!
26.07.2007 21:20, sem napisala:
“ŽIVO SO ZAKOPALI”
5. MAJA 1944. leta sta prišla na Grič pri Trebnjem dva domobranca črnorokca in odpeljala Pepco Božič. Rekla sta, da jo morata peljati na domobransko komando v Štefan pri Trebnjem , zvečer pa naj bi se že vrnila domov. Pepca je slutila zlo, toda pred silo orožja je morala ubogati in iti z njima. Domobranca sta jo vodila skozi Belšijo vas proti železniški progi, ki pelje v Trebnje. Ustavili so se na železniški postaji v Trebnjem, potem pa so odšli nazaj k Sv. Štefanu na domobransko poveljstvo, ki je bilo v hiši Jožeta Uhana.
Sosedje domobranske posadke so slišaali, kako so do desetih zvečer kričali na aretiranko in jo zmerjali, zasliševali in mučili. Ob desetih zvečer so jo peljali skozi vas SV. Štefan ter se ustavili za vasjo na travniku med železniško progo in potokom temenica. V obrisih medle zvezdnate svetlobe je Pepca pred seboj zagledala kramp in lopato.
“Koplji” so ji ukazali morilci. Bilo je prtemno, da bi videli, kako je pobledela in se od groze stresla. Vas je mirno spala, le starejši vaščani ki so imeli rahlo spanje, so slišali rahle odmeve udarcev krampa. Nihče ni slutil drame, ki se je v tej noči začela na tem travniku.
“Globlje, še globlje,” so jo priganjali. Ko se jim je zdelo, da je jama dovolj globoka, so ji ukazali naj mirno stoji sredi jame. Neki domobranec je prijel za lopato in začel zasipavati jamo.
“Me mislite živo zakopati?” je kriknila in ta krik je bil tako glasen, da je prebudil vaščane. Do prsi so jo zakopali v zemljo, potem pa so jo začeli znova zasliševati.
“Vemo, da si zbirala sanitetni material in obleko za partizane. Hodila si na tajne sestanke, pomagala pri tiskanju nam sovražne propagande. Povej, kdo je vse s teboj sodeloval, komu in kje si izrolčala ta material, kdo ti ga je dal, pa te bomo odkopali in poslali na delo v Nemčijo.”
Pepca je sklonila glavo in molčala. Tresk, tresk, so padala klofote, nekdo pa jo je brcnil v glavo.
“Tvoji bratje Rudi, Jože in Tone so že od 1942. leta v gošči.
Kdaj si jih zadnjič videla? Kako vzdržujeta z mamo zvezo z njimi? Povej! zini že enkrat, če nočeš strohneti v tej zemlji.
Poglej, maj je, vse je ozelenelo, vse kipi od življenje. Vojne bo kmalu konec in kaj boš ti imela od tega. Nič, še za tvoj grob ne bodo izvedeli.”
“Rada bi čimprej umrla,” je dejala. In to je bil ves odgovor.
“Oho, tako se pa nam ne boš izmazala na oni svet,” je nekdo zarohnel. “Skušal te bom za lase izvleči iz te luknje. Bomo videli, če boš spregovorila ali ne” In je vlekel, vlekel mlado dekle kvišku za lase.
“Tone,”reče poveljnik tolpe svojemu pajdašu, “pojdi k tistemu kmetu in naj ti posodi klešče, da ji bomo lahko iztrgali jezik, če že noče govoriti …
“
Njena sestra Amalija Božič-Makarovič mi je o tem pisala:
“Pozneje so domobranci pripovedovali, da je umirala od desetih zvečer do desetih zjutraj. Še vso nedeljo je ostala tam zakopana. Po tisti poti ljudje niso smeli k maši. Šele v ponedeljek se je od njenega pokončnega groba umaknila domobranska straža. Pokopali smo jo na pokopališču v Trebnjem.”
Pepca Božič je bila rojena 14. septembra 1920.leta na Griču pri Trebnjem v siromašni družini, v kateri je bilo osem otrok.
Vsi so delali za partizane, za OF. Trije njeni bratje so bili v partizanih. Mati še živi, njen oče pa je umrl pred štirimi leti.
Pepci je bila priznana partizanska spomenica 1941.
_______________________________________
Vir: Iz Knjige po sledovih črne roke
____________________________________________________________
Čas je, da se malo zamislite in preberete kaj so delali vaši ljujbljenčki.
Vse to se je dogajalo med vojno in tudi po podpisu kapitulacije Nemcev, domobranci niso odložili orožja, na pragu svobode je padlo še ogromno partizanov.
PRABABI – končno se ti je jezik razmigal, seveda v nasprotno smer – pač kot je bilo za pričakovati. Žal ti ni pomoči – če bi tudi na svoje lastne oči videla, kar so videli ljudje, ko so odprli rov sv. Barbare in od groze stokali ob prizoru, bi ti še vedno vehementno zatrdila: Prav jim bodi!
Taka je “naša” Prababi,ki ima vedno prav; neverjeten vzor za mlade.
Beda od bede, pravim jaz, ki me spreletava srh ob njenem komentarju.
VN,
—– ja, nič kaj drugega nisi mogla pričakovati od PRABABI, kot pisanje v nasprotno smer. Dobro veš, da pišem še drugo plat zgodbe, naj bodo znane mladim obe plati!
Ja, ja, mladi morajo vedeti obe zgodbi, tudi to morajo vedeti, katera zgodba se je preje dogajala.
Kar se je dogajalo med leti 1941-1945, se tebe ne tiče, a ne?
Tudi srh, te ni spreletaval, ko si je Pepca Božič kopala jamo, niti te ne briga kaj vse so počeli z njo ob aretaciji, zasliševanja itd….. Če bi kaj izdala, so ji obljubili, da jo bodo poslali na delo v Nemčijo.
Ja, ja, vsi ko so bili poslani v razna taborišča v Nemčijo in Italijo, je bilo delo domačih izdajalcev-domobrancev in RKC.
Niti te ne briga, koliko časa je Pepca še bila tam na travniku, belčki pa so jo stražili, šele v ponedeljek so belčki odšli s travnika.
V nedeljo, po tisti poti niso smeli ljudje k maši. Kaj praviš, le zakaj?
Sem živela v tistem času in videla marsikaj, ko ti nisi, pa še veliko drugih tukaj pisočih ne!
Spominjam se, ko so belčki ubili mladega partizana, eno soboto pozno zvečer, pustili so ga ležati na tleh ob poti, ki vodo do cerkve. Ljudje, ko so hodili zjutraj k prvi maši, so hodili mimo njega, tudi ko so hodili k maši ob desetih dopoldan, je še vedno ležal tam na tleh. Ne bom več nadaljevala. ….kaj vse je bilo.
Mene je srh spreletaval, ko sem videla mladega kaplana v domobranski uniformi v četi domobrancev, ko so šli k maši. Ko je prišel v cerkev si je ogrnil mašno ogrinjalo in začel maševati, tudi o pridigi ne bom!
Ko je bilo maše konec, je odvrgel mašno ogrinjalo in šel z domobranci v četi po njihovih opravkih, kakšnih se tudi ve!.
Vem, zelo dobro vem, da te jezi, ker pišem grde medvojne dogodke, ki so jih zakrivili domobranci. Zato te spreletava srh, ob mojih komentarjih. Kar naj te spreletava!
Če me ne bi ti izzivala, se moj jezik ne bi razmigal, tako se pa je in odgovor si dobila.
—“”Prav jim bodi”” — si zapisala ti, ne pa jaz!
Jaz ne želim nikomer nič slabega. Pišem samo dogodke, ki jih je bilo ogromno v letih druge svetovne vojne.
Ti pa lahko pišeš, kaj dobrega so naredili domobranci in RKC za slovenski narod, prostora je dovolj.
Jaz sem smrti ušla, prav na dan domobranske prisege. Domobranskega maltretiranja, pa ne bom nikoli pozabila.
Pomoči ne potrebujem, za enkrat še ne! Tebi pa priporočam branje zgodovine, tudi pred drugo svetovno vojno, jo je kar zajeten koš.
Mene tukaj obravnavate, kot najšujšega zločinca. 🙂
Vsakega posebej že poznam, kaj bo napisal. Jih je pa veliko, ko se skrivajo pod raznimi nikci. To so za mene, ene velike “skrivajoče ničle”
Vašega zaničevanje sem že vajena, me prav nič ne prizadene. Ste pač potomci belčkov in njihova dejanja zagovarjate.