Zaljubila sem se v moškega, ki niti pod razno ne ustreza mojim standardom, ne po videzu, ne po izobrazbi in ne po socialnem standardu.

Ni prav velik, ima trebušček, po lepotnih standardih ne velja za lepega, niti povprečnega, ni pa niti grd, mogoče hecen, dela v trgovini za minimalno plačo, živi z sodelavcem v najetem stanovanju, je bolj samotar in za šport še slišal ni.

Sama sem njegovo popolno nasprotje. Živim za šport, v službi sem na vredu položaju, plača spodobna, svoje stanovanje, veliko sorodnikov in prijateljev s katerimi se veliko in pogosto družimo in potujemo.

Spoznala sva se v trgovini kjer dela. Prav prijetno sva se zaklepetala. Naslednji dan sva se srečala v okolici njegove službe in ker sem odprte  narave, fant pa je res simpatičen, sem ga povabila na kavo, ki je trajala 4 ure. Malo spremembe v življenju ne škodi. No in tako se je začelo najino videvanje.

Po vseh lepotcih in praznoglavcih, zavarovanih samo vese, je bil on zame prava popestritev. Prijazen, pozoren, rahlo zadržan in skrivnosten.

Nekaj mesecev sva že par. Imava se super. Malo že pogrešam svoje prijatelje, saj sem jih zaradi njega, kar malo odrinila na stranski tir. Bi ga jim predstavila in tudi svoji družini, pa mi je nerodno. Tudi v eni točki ne ustreza mojim standardo. Moje domače bi verjetno kap, prijatelji pa bi se na skrivaj sigurno norca delali.

Ne vem kako naj izpeljem zadevo, da bo volk sit in koza cela.

Vam pa povem, da je težko. Moja starša sta oba super lepa in uspešna in ko rasteš v okolju, kjer se živi z samimi ideali, se je tega vzorca težko znebiti. Sicer s samozavestjo nimam težav, ko pa sta nasproti mene moja starša, postanem spet tista majhna ubogljiva deklica.

Nekajkrat sem že pomislila, da bi ga zapustila, a po drugi strani tako super fanta še nisem imela. Prosim za pomoč!!!

Če ni provokacija, ti svetujem, da poslušaš samo sebe. Ti boš živela z njim, ne tvoja mami in tvoji prijatelji. Težko najdeš človeka, ki je dobrega srca in se z njim dobro razumeš.  Ti pa svetujem še nekaj. Če se sedaj ne otreseš vseh predsodkov, ki jih imaš o njemu, vama na dolgi rok ne bo uspelo. Moški kakršni koli je že, se mora dobro počutiti ob svoji punci, ženi…

Če ti je že zdaj, ko si še zaljubljena, nerodno z njim v družbi, kaj bo šele potem, ko ne boš več zaljubljena vanj.

Če je fajn dečko, ga prosim, prosim pusti pri miru, da mu ne boš uničila življenja. On si zasluži dobro punco.

Če ni provokacija poišči dobrega psihoterapevta, morda ti lahko pomaga.

Mogoče pa si ti za njega samo muha enodnevnica, ki ni po njegovem standardu.

Avtorica ne strinjam se, da ne ustreza tvojim standardom, ce ne bi ustrezal, ne bi bila z njim. Tvoj problem je, ker ne ustreza “standardom” tvoje druzine. Ampak ves kaj, fuc.k that. Vsak si mora sreco najti sam, s custvi ziveti sam, tega ne morejo drugi namesto tebe. Ce ga imas rada in ga hoces, ga pripelji domov pa naj se cudijo- slej ko prej se bojo nehali :))

Moj moz tud ni bil po standardih, ni bil ne bogat, ne posebno uspesen na nekem podrocju, edino lep je pa bil, to so moral vsi priznat, da je prelep, ja niso mogli zanikat tega dejstva ane, ker slep pa res ni noben. Zenis se zase, ti bos z njim (ja tud v postelji) in ne drugi. Kaj ti pomaga, ce ti zberejo nekoga po njihovih standardih, ce ga ti ne maras.? Cisto nic. Verjemi druzina se bo navadila nanj, prijatelji pa tud.

“Super prijatelji”, če bi se ti posmehovali na skrivaj.

oz kakorkoli posmehovali

Nasprotja se privlačijo, sčasoma pa ti začnejo presedati.Rada športaš, on ne…živi na minimalni plači ..pa dej lepo te prosim..Boš imela majhne, nešportne in neambiciozne otroke? Pa saj ne mislim  da moraš imeti enega haj moškega…ampak…vprašaj se, kako bo preživljal družino z minimalcem?

Eno je zaljubljanje, drugo je življenje z lenobnim moškim.Zaljubljenost mine, ostal ti bo samo še en podpovprečnež in z njim taki otroci.Kajti geni grejo naprej…Shladi glavo, punca in pamet v glavo!

Moški je dovolj na tem svetu, da bi bil pa oče tvojim otrokom, pa ni vsak dober…Ja…tko je to…

Meni bi bilo tudi ok, da je moski poslovno manj uspesen, da se ne zene za kariero in da dela svoj siht od sedmih do treh, popoldan pa skrbi za familijo.

Kariero bi ze jaz gonila, skrbela za financno plat druzine, pa se razbremenjena bi bila gospodinjstva in ostalih zenskih skrbi.

Poznam nekaj takih parov, sicer je pri enem moz doma, pri drugem pa ima moz svojo uspesno firmo, ki jo udaj vodijo drugi, kar imata otroke, on dela bolj malo in je veliko doma.

Ti pa tako, kot ti hoces.

Recimo, da imata družino….Ti se rada družiš in bi rada k sorodnikom, na praznovanje, na morje z otroki, na bazen, v nedeljo popoldne na obiske…On pa ne in ne.Bi rad svoj mir , bi bil raje doma v miru…Ti bi otrokom nakupila športne pripomočke, z njimi šla plavat, kolesarit…on bi bil rad doma v miru pri televiziji…Družil se ne bi rad…obiskov ne bi rad sprejemal…In ko boš sproščeno klepetala s sodelavcem, bo on tiho .In ljubosumen….Iz sebe ne bo dal besedice in ti se ne boš imela s kom pogovarjati…Ej…tole bo težka…Pa finančno tudi ni močen…niti povprečen ne….Otrokom je treba kupiti čevlje…plačati položnice…povem ti, da se boš hitro ozrla za kom bolj uspešnim…ker ti bo ta nudil enostavno premalo…In ko ne bo všeč niti tvojim staršem niti prijateljem, boš hitro v dvomih…Samo v pravljicah se poročita princ in Pepelka…v realnem življenju je bolje, da sta si v vsem čimbolj PODOBNA.Le tako lahko skupaj športata, se veliko pogovarjata, se družita s prijatelji in delata vse tisto, kar imaš rada tudi ti in v čemer bosta naprej SKUPAJ vzgajala vajine otroke.V tvojem primeru bi jaz vklopila mero zdravega razuma.Ni se za zaletet…imata premalo skupnih točk…

Odloči se kaj ti je pomembno. Če ga tvoji prijatelji ne bodo sprejeli, je to pač dejstvo – lahko imaš drugega fanta, druge prijatelje ali pa ločeno druženje. Okoli financ – če je na minimalcu je na minimalcu – na Havaje ne bosta hodila in marsikje bo vprašanje zapravljivosti  (prejšnji minimalec je bil cca 20€/dan za vse od najemnine, položnic in hrane). Kar se športa tiče – ponovno vprašanje osebne svobode v zvezi: lahko gledaš jaz grem na jogging, medtem on gleda TV; ali pa nimava nič skupnega.

Odloči se zavestno. Na koncu dneva boš ti živela z njim, ne tvoji prijatelji in družina; še vedno pa so tvoji prijatelji in družina – če zahtevajo, da odločaš med njimi, se moraš odločiti. (Jaz osebno bi se za partnerja, ki me osrečuje, hkrati pa ostati brez družine in prijateljev oz. Vsega znanega, ni enostavna odločitev).

Veliko sreče.

Ta podobnost je hudo precenjena!

Ce se gremo nekaj, tudi podobnosti se clovek prenaje, postane dolgocasna, ko ni nic novega in drugacnega, pa zakonca vedno in povsod skupaj tudi ni recept za uspeh.

V nasi druzbi, s katero se druzimo ze 30 let, je bilo 8 parov, 5 jih je locenih in to tistih 5, ki so bili vedno skupaj in vse poceli skupaj in vse dali na druzinsko idilo.

Trije smo se poroceni, zdaj je to ze okoli 30 let, en par ima na splosno zelo razgibano zivljenje in sto nekih okupacij, tako da enostavno ne moreta vsega skupaj pocet, pri dveh parih smo si pa partnerji tako zelo razlicni, da je kar malo cudno, da smo se sploh nasli, a uspeva, ker smo vsi te razlike dojeli kot dopolnjevanje drug drugega in ne kot razhajanje.

Jaz s clovekom, ki bi bil meni podoben, ne bi nikdar mogla ziveti, se prijatelje imam vse take, da so cisto drugacni kot jaz.

Cim bi mi nekdo postavil pogoj, fant ali prijatelji/druzina, bi ta pogojevalec odletel iz mojega zivljenja kot kamencek iz cevlja! Pa ce nikdar vec nikogar od njih ne vidim, si niti ne zasluzijo, ker s takim pogojevanjem dajo jasno vedet, koliko me spostujejo in sprejemajo, v zivljenju pa ne potrebujes ljudi, ki te niti spostujejo, niti ne sprejemajo!

čista plitka zajebancija, mislim, da je zjutrej neki podobnega bilo. Samo ajde, tista je kolikor toliko prepričljivo bila napisana.

Kar zjokala sem se.

Draga Tady, včasih malo odločnosti ni odveč. Zate in tvoje življenje gre. Če si srečna z fantom, se prepusti, pa bosta videla kam vaju to pripelje. Malo spontanosti in neobremenjenosti vnesi v svoje življenje.

Kaj pa če se tebi samo zdi, da si zaljubljena, ker ti godi njegova pozornost, ki je od vseh plehkih lepotcev nisi bila vajena? Se mi zdi, da ko si res zaljubljen želiš, da za to ve cel svet, ne pa da se ti pojavljajo resne dileme. Če moja vprašanja odkljukaš, predlagam, da fanta izpustiš iz svojih krempljev, saj puce, ki ga potrebuje za filanje ega, pač ne potrebuje.

Jah, avtorica – preko meja in domačega plota boš morala stegnit svoje zahteve – med SLovenclji ga zate preprosto ni . Prijavi se na spletne pomudbe, kjer situirancvi in premožniki iščejo sebi enake.

A ti misliš, da v 2 milijonskem slovenskem narodu,  ok, v bazenu morda 400.000 moških, ki bi zate prišli v poštev, od tega morda res 200.000 samskih in kjer je genetika že vse med seboj premešana, pa veliko turških uskokov v slovenske rodovnike boš našla pri svojh letih tisto, kar hočeš, oziroma si “želiš”? Malo morgen… 🙂

in še to: U can’t have it all…

A bodo tvoji tastari z njim živeli, sorpdniki, sosedje, torej rabiš fasado za javnost, ali boš po pameti, njegovi predanosti, osrečevanju tebe in dolžini njegovega uda izbrala, kaj tebi ustreza ? 🙂

Pomemben podatek je, koliko časa sta skupaj. Nekaj let? Nekaj mesecev?

Če sta skupaj nekaj let (5 ali vec) in ti je še vedno lepo z njim, potem mogoče še malo vztrajaj.

Če pa sta skupaj nekaj mesecev, si zaljubljena (beri začasna norost), potem je vse skupaj  že v štartu obsojeno na propad.

Nasprotja se že mogoče privlačijo, je pa hudičevo težko s takim živet. Ti povem iz lastnih 35 letnih izkušenj.

Bolje se je poročiti z nekom, ki prihaja iz podobnega okolja, kot ti, ima podobne želje, vrednote in potrebe.

Ne ti, ne on ne bosta srečna.

Poznam samo en tak par, ki funkcionira še v zrelih letih. Ona vse to, kar si naštela zase, lepa, izobražena, odlična služba, on pa skladiščnik, grd, žal še tako primitiven, da ga večina ne tolerira v družbi in smo se precej oddaljili. Edina odlika, ki jo ima, je samozavest, pa še ta je pretirana glede na to, kar človek ponuja. Če nimata skupnih interesov, bo še toliko težje. Ne gre za to, da takšna veza ni možna, je, z veliko prilagajanja in razumevanja drugačnosti potreb gre. Vprašanje je, kako močno si tega želita. Izobrazba še je najmanj, tu se da ob primerni spodbudi še marsikaj narediti. Če je tebi osebnostna rast domača, ti bo moral fant slediti, sicer te bo tekom let prej kot slej začel ovirati. Zato je nujno, da se preizprašata o vajinih skupnih interesih in ciljih. Dokler zaljubljeno čebljata na kavicah, je vse enostavno. Kaj pa služba, pogled na kariere, eksistencialni in bivalni interesi, otroci, vzgoja in ukvarjanje z njimi, vzdrževanje doma in udeležba pri tem, potovanja ipd. Tudi sicer se je to potrebno pogovarjati, vendar je običajno pot bolj enoznačna, ko gre za dva človeka s podobnimi predispozicijami. Drugače, tvojemu fantu je domače in normalno to, s čim je odraščal doma. In obratno seveda. Ne zanemari tega vidika.

verjetno je skrivnost tudi v njegovih hlačah, zato tudi vztraja.

če je fant res tak kot si ga opisala, ga pusti pri miru. V življenju ne potrebuje take trape kot si ti.

On pa res ne.Z minimalcem, nekomunikativen, manjši, s trebuščkom, samotarske narave…v špalirju stojijo punce pred njim in vzdihujejo…