Ne moreš ubežati sama sebi. Prej ali slej se boš morala soočiti s tem kar čutiš.  Sama pišeš, da to kar čutiš ni nič v primerjavi z možem. Oprosti ker dregam, se je tudi meni zgodilo, da sem imela same boom veze, ki so prerastle v globoke ljubezni, nato mi je tudi prekrižal pot nekdo, da sem se prav začela spraševati, če sem bivše sploh kdaj ljubila. Po tvojem opisu sodeč, pa tvoj mož niti približno ni. Smo si pa različni seveda, ni lahko odpreti srca in tvegati bolečine.

Povej mu in ti bo takoj povedal kako in kaj. Mogoče čuti isto, mogoče boš nehala živeti v oblakih.

Prav nič se ne ponujaj, ne delaj nobenih prvih korakov in podobne nebuloze. Se ceniš ali ne? Poznaš svojo vrednost? Veš kaj si po spolu in energiji? Potem se nikoli ne ponujaj na pladnju. Ti povem tole zgodbo.. je šel moški v drago zlatarno in videl prečudovito uro, ki je stala okoli 10.000eur. Tako lepe ure, popolne ure, ni videl nikoli nikjer! Cele dneve je mislil na to uro in kako bi jo rad imel. Naenkrat ga pokliče lastnik zlatarne in mu ponudi 10% popust za to uro. Moški ga vljudno zavrne, a začuden začne razmišljati o pravi vrednosti te ure, če je kar tako dobil popust. Naslednji dan spet klic zlatarja, da kaj bo, saj ima druge kupce in naj se podviza z nakupom. Ta ga spet zavrne, se začne spraševati ali je to sploh znana draga zlatarna ali kakšna tretjerazredna skemerska.. Tretji dan dobi email s 50% popustom na to uro in še 5 klicev in 10 sporočil zlatarja! Na tej točki sploh več noče slišati za uro, samo želi da ga zlatar pusti pri miru in neha s tem siljenjem v nakup. Tesnoba, strah, beg… Nikoli več ne želi videti ne te ure ne zlatarne.

No, zamisli si da tako deluješ ti, ko se ponujaš moškemu. A se ti zdi to privlačno? Vredno?

Ja, mi2 z možem sva ustvarjena en za druzga, kot lego kocki, enostavno nama je kliknilo takoj ko sva se spoznala, ne vem ne znam dobro opisat, ampak od takrat naprej me noben moški več ne zanima, že več kot 15 let je on moj oh in nasploh vse, mož, oče, prijatelj, ljubimec, ….

Tole je res zanimivo. Kot bi razum odpovedal. Ne verjamem v zaljubljenost na prvi pogled, vsaj jaz tako ne delujem. Zame je ljubezen, da mi nekdo stoji ob strani. Ti očitno to ne ceniš tako močno, oziroma je znam razložiti da te nekdo tako vrže, pa o njemu nič ne veš. Kot sem rekla,v srednjih letih ljubezni na prvi pogled ni. Lahko je simpatija, nekdo ti je lusten, da bi te pa spodsekalo ko nekoga vidiš, to pa ne morem verjeti. najti boš morala odgovor v sebi, , se vase zazreti in v sebi poiskati odgovore.

to so hormoni.

stara si zihr pocas ze tok da ne bos vec dobra za otroka met. in ker ljudje nismo nastiman za enga moza je tvoja narava tvoj dnk tvoje celice zacutle da se je treba oplodit. in tako polna hormonov ti je zapasal mlajsi samec da se bi za sigurn prijel.

evo to je to

🤣🤣🤣

Najprej Sem mislila pametovati…Ker imam nekaj podobnega. AJ jaz ne počnem nic od tega kar navajaš!In nimam takšnega zakona…Zato ti toplo priporočam, sploh če se z mozem razumeta, prekini tečaj in se distanciraj, bos videla minilo bo. Zakaj bi si šla uničevati vse to kar imas?

To je res, ne vem v čemu je fora, ampak če ti je neka ženska preveč očitno dostopna, kar nekako pade v tvojih očeh, privlačnost in želja uplahne, mora biti mal elementa lova in da ti ona kao beži in se ne pusti kr tko dobit, ti jo pa kao ganjaš.

Mogoče si preprosto ne moremo želeti nečesa, kar že imamo.

Ene te psihološke mehanizme izkoriščajo in se delajo nedosegljive, play hard to get, nalašč te pusti par ur čakat z odgovorom na sms ipd., kao nima časa, ful zasedena ta teden, kar je pa tudi napaka, vsaj odrasle tipe take igrice odbijajo, če je nagnjena k manipulacijam, to ni dober obet za naprej.

A ti govoriš o uri, ki je naprodaj, na voljo in čaka, kakor samska ženska. Ona je ura, ki jo nosi nekdo drug, ki je prišel v prodajalno pred njim. Koliko je res možnosti, da se jo bo nekdo upal ukrasiti? Poželel že, hrepenel, da bi jo imel na svojem zapestju, definitivno. A ukradel jo bo le tisti, ki je obupan, ali je pač take sorte, podel tat. Tako da mala je verjetnost, da bo nekdo pristopil k poročeni ženski, nekako bo morala dati namig, da si želi biti njegova ura in je čas, da jo moški, ki jo nosi vrne nazaj v trgovino.

Lahko noč.

Ojla Anonimna. Bi vprašala kako si, pa vidim, da še vedno isto.

Spremljam tole zgodbo, čeprav ne vem zakaj. Ne vem ali te pomilujem, ali občudujem. Malo obojega, se mi zdi.

Urica, urica,…. meni se ne zdi, da si Anonimna želi na drugo roko, ali nazaj v trgovino. Prej bi rekla, da ne. Rajši trpi sama, kot da bi prizadela kogarkoli okoli sebe.

Res mislim, da trpiš. Pa ni potrebe po tem. Ja si zatreskana, pa kaj. Pa tale gospodič vate, pa kaj. Poskusi uživat v malo pozornosti. Jaz bi jo tudi želela pa je ni od nikoder.

Ni konec sveta. Ne počuti se krivo. Uživaj, nasmej se nazaj, izmenjaj nekaj duhovitih besed…. pol pa pojdi domov, se pocrkljat z otroki in z možem, ki jih imaš več kot očitno zelo rada.

Ne tolči se po glavi, ne obsojaj sama sebe, ponujaš se pa, kot berem, itak nikomur ne.

Včasih pač ni enoznačnih odgovorov, svet ni vedno črnobel. Imej se rada. Nič ni narobe s tabo. Pod kožo smo vsi isto krvavi.

Aja…. pa še tole…

Po mojem si ti topšit ženska, ki verjetno še izgleda kot raketa, kar brez razloga se nek mladenič ne bi toliko časa gledal vate.

Iščeš izkušnje drugih? Mogoče jih pa ne najdeš, ker so druge takemu magnetizmu podlegle. Ti pa ne.

Meni se je zgodilo podobno. Oba poročena, ampak sem se zatreskala in me vleče k njemu kot magnet. Sem pa precej mlajša. Sva se pogovorila, da je kemija in je enkrat nekaj poskušal, a sem čisto zmrznila. Ne vem, ali zaradi spoštovanja in ljubezni do partnerja ali zato, ker vem, da bi bil zanj samo seks, brez čustev in brez, da bi se potrudil z dvorjenjem in si itak ni nič za obetat. Zdaj imam občutek, da si je le malo nafilal ego in mu sploh nisem bila zares všeč (kaj šele, da bi se zatreskal), ker se že nekaj časa nisva videla, pa se sploh ne spomni name. Ali pa mu nisem več zanimiva, ker sem mu direkt dala vedeti, da si ga želim. Realno vem, da ni vredno in bi mu verjetno bila le številka ampak ga ne morem pozabit.

Mal mi je hecno. Da praviš da imaš dober  zakon in ne vem kaj vse. Nihče , ki je v celoti zadovoljen, ne pade baaaaammmm na nekoga, ki ga sploh ne pozna , samo vizuelno ha je videl.  Jaz sem se tudi zaljubila kljub temu da sem v vezi in tudi odljubila, sem pa ugotovila zakaj me je tisti moški privlačil. Ker je tako drugačen od partnerja, ker sta kot noč in dan. On šarmanten, partner realen. Ampak z njim nisem želela biti, ker nisem čutila da bi lahko pisala skupaj zgodbo. Kako že pravijo, življenje ni potica, v neko iluzijo se pa tudi ne bom kot zaslepljena podajala.  Zato sem odmislila in sčasoma pozabila. Mogoče ti bo ostalo neko hrepenenje, znaš se spremeniti po tem dogodku, ampak bodi realna, ne neka sanjava deklina. Ker lahko fajn zavoziš.

Krenafuc

Ne nismo podlegle temu magnetizmu. Jaz nisem . Pa še ena se je oglasila malo nad menoj z podobno izkušnjo . Ta dečko lahko sploh ne čuti nič posebnega , samo simpatijo, je precej mlajši, kaj bo z starejšo žensko, z njenimi otroci in njenim možem. Dajte ženske bit malo realne no in ne kot sanjave punčare.

Sem se nasmejala ob jutranji kavici. Hvala, samo res nisem ravno raketa, sanjava punčara, to pa sem, ja. Hvala za vaše izkušnje, vidim, da se zgodi tudi drugim, pa pač nimam kaj, kot počakat, da mine. Izpisat se ne morem, ker bo še naslednje leto trajalo in gre za nekaj specifičnega, o čemer ne želim govoriti po forumu, že tako sem preveč osebnih stvari natrosila.

Na občutke ne morem vplivat, vplivam lahko samo na dejanja.

Dajmo biti realni. Avtorica ima verjetno okoli 40, on je precej mlajši,torej cca 30 let. Za njega so primerne 25 letnice, ne pa ena 40 ali več  letnica, z otroci , možem, celim kupom težav.  Lahko bi se z njo poveselil v postelji, ampak vprašanje če mu je sploh  do tega. Mislim da gre za iluzijo in strah pred staranjem, ko te podzavestno panika, da se staras, da življenje mineva. Jaz ko sem padla v podobne občutke , sem isto začela čutiti privlačnost do mlajših, ampak to je neke vrste beg pred samim seboj. ODMISLI.

Kako iščeš izgovore. Če bi ti bilo kaj do moža, bi se že po prvem navduševanju izpisala, sedaj pa čustveno varaš in se temu čudiš, da le kako je do tega prišlo.