Mogoče je tak dan za solze in spomine in žalostne teme… Tudi vreme naredi svoje. Če bi bil sonček, bi bilo razpoloženje boljše.

Je treba tudi odžalovati. Žalost je pomemben učitelj.

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 26.04.2025 ob 16:36

Je treba tudi odžalovati. Žalost je pomemben učitelj.

Žalost samo še bolj načne psiho in razpoloženje. Bolj se poglabljaš v neke stvari, več strahov pride na površje. Na monu je bilo nekoč popolnoma drugačno vzdušje. En drugemu s(m)o bili opora, zdaj pa ne smeš nič napisat, takoj napadanje in stigma.

Saj vem da pridejo tudi veseli in žalostni dnevi…vse je to del nas. Veš kje bi bila zdaj najraje? Tam pri tisti veverički. Poznam ta konec. Tam mi je bilo najlepše.

jaz sem ž ves dan nasmejana, dobesedno žareča, kljub fizični bolečini.. nima vreme nič s tem. res pa močnega sonca ne maram, ker izčrpava medtem ko deževen dan osvežuje..

Le sperite s solzami ven, kaj te teži.

Bo prišlo sonce in posusilo solze

Pa ne že spet, da si ti ponovno depresivna…groza…zihr je vreme krivo ja

Te zobe ti bo enkrat nekdo polomil.

depra gor ali dol, nauči se brat post

Predstavljaj si sod, napolnjen z vodo. Vanj potopiš žogo in jo z roko zadržuješ, da je ne dvigne na površje.

Kaj se zgodi? Dlje časa, ko poskušamo držati žogo pod vodo, bolj boleče se čuti v roki. Vzgon rine žogo navzgor.

Podobno kot vzgon so naša čustva. So gibalo (e-movere; v gibanju) in nas poskušajo primakniti k nečemu ali odmakniti od nečesa.

Enako kot upiranje vzgonu na fizični ravni, tudi upiranje in potlačenje čustev rezultira v bolečino. Tudi fizično. Čemur rečemo psiho-somatika.

Da bi čustva stekla in se sprostila, jih potrebujemo čutiti. Dovoliti si jih čutiti. In izraziti. Najbolje na nek socialno kompetenten način.

Dovoli si. Počasi in v svojem tempu. Žalost ti pokaže, kaj ti je zares vredno in naredi prostor za to.

Frutačo spet depra zjebala. če ne drugega je pa dan kriv. Sama nikoli niti pod razno. Mater mora to bit en zloben zavožena babji gnoj, ha?

A tako? Ja potem se je pa treba smejat dokler se da, ane!

Eh, depresivna pa še nasilna po vrhu…Jebeno vreme, kaj ga dela!

Odgovor na objavo uporabnika
iDESI , 26.04.2025 ob 17:49

Predstavljaj si sod, napolnjen z vodo. Vanj potopiš žogo in jo z roko zadržuješ, da je ne dvigne na površje.

Kaj se zgodi? Dlje časa, ko poskušamo držati žogo pod vodo, bolj boleče se čuti v roki. Vzgon rine žogo navzgor.

Podobno kot vzgon so naša čustva. So gibalo (e-movere; v gibanju) in nas poskušajo primakniti k nečemu ali odmakniti od nečesa.

Enako kot upiranje vzgonu na fizični ravni, tudi upiranje in potlačenje čustev rezultira v bolečino. Tudi fizično. Čemur rečemo psiho-somatika.

Da bi čustva stekla in se sprostila, jih potrebujemo čutiti. Dovoliti si jih čutiti. In izraziti. Najbolje na nek socialno kompetenten način.

Dovoli si. Počasi in v svojem tempu. Žalost ti pokaže, kaj ti je zares vredno in naredi prostor za to.

iDesi, hvala za razlago, lepo obrazloženo , a ne gre samo za eno stvar-custva, gre za spomine, za lepa doživetja, za občutek varnosti, za cel niz stvari, ki nas obkrožajo. Mon je poln takih tem, ki se dotikajo naših življenj in v teh temah se čuti žalost. Kako pa to lahko povežemo z žogo, je pa dobro vprašanje pomemben je prostor praviš …. Hm.

Ja, prostor kot prispodoba. Imamo to eno telo, ki ima svoje kapacitete. Prenese določeno stopnjo pritiskov, bremen. Ko se akumulira, je podobno, kot tista žoga prej. Roka ne zdrži več pritiska in vzgon potisne žogo z vso silo navzgor. In imamo učinek ekonom lonca. Ja, žalostno je tu na MON-u. Se čuti to otožnost, bolečino, frustracijo. In nezmožnost regulacije. Kot gejzirčki, ki nebrzdano bruhnejo. Zdaj tu, zdaj tam. Vsak zase rabi dozoreti. V svojem tempu.

Grenivka, ne zameriti, ampak zadnje mesece prav padaš v črnogledost. Vedno pišeš kako je svet krivičen, kako so ljudje zlobni. Si pomislila na depresijo? Naredi kakšen test na internetu, pa boš videla kako stvari stojijo

André Rieu – Nearer my God to Thee

In kaj boste uporabniki? Jaz pišem zase. Če bi vi sebe brali koliko negative in žolča, me veseli da skrbite zame, tudi se vidi kdo se norce dela, boste pa morali vseeno malo več na sebi kot na drugih delat. … Pač vsak piše po svoje, nekdo laže, nekdo izmišlja, nekdo opisuje, nekdo čuti. V čem imate problem kaj jaz zapišem? Mi kdo pomaga?

*

iDesi, ekonom lonec je poln tudi zaradi zunanjih dejavnikov, obveznosti ustrahovanje države, stroški, vse to se kopiči v ljudeh … Zato je lokacija veveričke idealna za tisto pravo sprostitev in umiritev. Mislim da razumeš. Kaj bi dala, da bi me zdaj tja kdo zapeljal … In tam se naredi prostor ………

Grenivka, konkretno danes so ljudje res zlobni. Odprli so temo o Idesijevem podjetji, WTF mene zanima kakšen dobiček ima njegova firma. Sedaj pa je tema o Cviklu in zlobne babe se postavijo v bran največjemu manipulantu in obsojajo Jerco , kako ni videla kakšen je. Res je danes nekaj težkega v zraku. Moj komentar ni bil slabonameren, lani sem tezko zbolela za depresijo, nad mene je prišlo v enem tednu,iz pozitivne osebe sem  začela  vse videti črno, stalno sem bila žalostna.Sedaj sem ok, malo je pomagala Asentra, največ pa sem sama na sebi naredila .

Kako zapeljal? Peljal tja in te tam zapeljal? Ne voziš sama? Si ne privoščiš sprostitve in umiritve, ko rabiš? Kar čakaš na nekoga, ali zgolj nekoliko pecaš dotičnega?

Matias lep komad♥️

Grenivka res je. Čudni dnevi so.

Spomnim se še tem iz leta 2022, pa zdaj … Ko vojno stanje. Včasih kaj po razpoloženju napišem, pa takoj začutim zlobo ali alkohol, zato se umaknem. Ni kej. Glede Asentre ne poznam, tega ne jemljem, glede cvikla pa je žalostno v kaj sta se spremenila. Je pa Jerica namensko ločila cvikla in ženo napodila iz njune skupne hise v Šiški. Zdaj se ji isto dogaja. Jah… Pustila bi ga na miru. Ampak ko sam ja da sudim?

.https://www.youtube.com/watch?v=f9X1C7pTu-M

Lepo te pozdravljam

Vzami kakor želiš …

Grenivka, iz socializma smo prešli v snobizem.

Ljudje so zaradi materialnih stvari postali vzvišeni, nesramni, zlobni…Do tega pride, ker so ljudje duhovno ostali na primitivnem nivoju in zaradi materializma dobili lažen občutek večvrednosti.

Glavno, da je tebi jasno.

Po drugi strani pa je enak rezultat zloba in vzvišenost prisotna pri tistih, ki zarad pomanjkanja materialnih dobrin krpajo luknjo z “višjim zavedanjem” in se dvigajo nad- ter s primitivnim vedenjem vrednotijo sebe kot nekaj več.

Tukaj gor je res polno negative. Si o tem govorila?

Če vzamem prispodobo Idesija je Mon prostor kamor sproščamo svoje vrelce čustev. Žalost, jezo, razočaranja, bolečino, strah, furstracije,…. Pozitivnih pa bolj malo.

Mene recimo moti žaljenje drugače misličeh. Kar nekaj tem bi bilo super za izmenjavo mnenj, drugačnih stališč pa se vedno najde nekdo ki blati, žali, se spravlja na določene, zasvinja temo do take ravni da se nas večina umakne. Se mi dostikrat dogaja da preletim naslove in zaprem, me mine sploh brat, kaj šele pisat.

In se ne strinjam s tem da je svet tak. Ja so taki ljudje, a večina ne. Kakor jaz gledam na življenje, več ko razmišljamo negativno, več negative se nam dogaja. In obratno. Tako da je mogoče čas da začnemo razmišljat pozitivno. Naj vsak za začetek napiše kaj pozitivnega. Jaz sem recimo tu gor našla kakšen dober nasvet, drugačen pogled na določeno temo.