Žalostna obletnica …
.. taka, ki bi jo najraje človek pozabil … ampak … ne da se kar tako.
Včeraj je minilo eno leto odkar sem pustila Miškota … Ne morem si misliti, da je res samo eno leto … ko pa se mi zdi vse skupaj tako oddaljeno … z mojem strani že skoraj pozabljeno … vendar ne … je minilo le eno leto. In sedaj … sedaj sva tik pred tem, da bova dobila naraščaj … najino največjo srečo … našega malega Miškota oz. Miškico.
Njega ni … Odšel je, da si malo sprazni možgane … Poklical me je, da ga ne bo tako hitro domov, ker mora spraviti ven vso jezo in žalost, ki ga popadejo, ko se spomne na eno leto nazaj. Težka obletnica je to … taka, ki bi jo najraje izbrisal. Tako rada bi mu pomagala … a ne morem. Z mojo prisotnostjo zadevo le poslabšam …
Sedaj bom šla pogledat v zgodovino tega foruma, kaj vse je bilo napisano … in verjetno se bom ob spominu na vse zjokala …
Morala sem nekam napisati … ker mi je hudo. :-***
Lp, Bgv
Stelči … saj ni tako hudo. Saj me je pustil samo le za tistih par uric, ko si je šel sprazniti možgane … In tudi ta čas nisem bila popolnoma sama, saj so starši tik ob meni … pa tudi, če bi se karkoli lotilo, bi ga samo poklicala in bi bil v najkrajšem možnem času doma.
No … pa saj sedaj je mimo. Kmalu po tem, ko sem pisala na forum, me je poklical, da je že doma in da naj ga pridem iskat (ker ni imel avta) in je bilo vse ok.
Lp, Bgv
