Žalostna
Moram izliti svojo bolečino,drugače se mi bo zmešalo. Nisem mlada, ampak že čez abrahama,toda nimam sreče v ljubezni,življenje se igra z mano.ločila sem se pred 20 let,imam dva odrasla otroka. Trdo sem delala,da sm si zgradila streho nad glavo,posledično uničila zdravje,ampak vseeno sm vesela,da imamo kje biti.problem so moški,na začetku vse lepo,potem bi pa kar radi,da se otroci odselijo,da jim napišem pol hiše itd. Seveda se tu konča,kajti nič storiti sam dobiti. Tako mi je šlo nekaj vez. Zadnja pa me je zlomila do konca.Spoznala sem res idealnega ,takega ki bi si ga želela vsaka ženska.prijazen,ljubeč,pozoren, nimam slabe besede,čeprav je trajalo kratek čas,mi je zlomil srce. Bil je ločen,kar nekaj let in pred mano je bil v vezi z žensko 3 leta,a v tem času sta se parkrat razšla. Ko sva se spoznala,sva imela resen pogovor o nama,o najini skupni prihodnosti in seveda sem ga spraševala,če ima razčiščeno z bivšo in je vedno govoril,da se 100% ne bo vrnil k njej. Seveda sm mu verjela.Načrtovala sva dopust, ta vikend bi morala biti na morju,še par dni nazaj sva načrtovala kaj in kako. Potem pa strela udari z jasnega,vrnil se bom nazaj,sva se pogovorila,da bo vse drugače. Vsedla sva se in razloži mi,da mu je ful hudo zame,da me ima rad,da take ženske še ni srečal,ampak da mu srce pravi eno glava drugo.Ja vse je drugače zame,ne vem kje sem in kaj sem kaj delam narobe,to da sem predobra,da ne izkoriščam nikogar,zato vedno najebem. Vem da boste rekli,da ni vreden mojih solz,ampak solze tečejo,psihično sem na tleh,hvala da otroka poskrbita za kosilo in ostalo,ker sama ne morem,bojim se da se bom zlomila. Sprašujem se,je res moškim sam za sex in za materjalne dobrine,ali ne vejo,kaj je ljubezen,spoštovanje,razumevanje,da imaš nekoga ob sebi v dobrem in slabem. No moram povedati še to,kar mi je govoril,da mu je (bivša) govorila,naj špara za stara leta,ker ne bo imen nikogar,ki bi skrbel zanj,ona ima tudi 15 letnega sina,ki ga je poniževal na vse načine,ampak se vrača k njej. Sedaj ko si je ustvarjal novo vezo,ga je začela klicat,baje je en pogovor zadostoval,da se vrača. Verjetno je moje pisanje malo zmedeno,vendar sem morala izliti bolečino
Življenje ni vedno fer in ne pošteno.
Potolaži se. Verjamem, da si razočarana in žalostna, toda nihče nima vsega! Imaš dva otroka, imaš dom, verjetno si tudi relativno zdrava. Torej imaš veliko! Živi zase in za otroke, moške pa pusti pri miru, da ne boš zopet razočarana. Verjemi, z leti boš moškega vedno manj potrebovala. Želim ti veliko moči, da prebrodiš razočaranje. Vse dobro!
Nikoli nas ne razočarajo drugi ljudje, temveč naše iluzije o njih.
“Idealen moški”, ki nima razšiščenih svojih pojmov?
Idealov ni že v osnovi, vi pa obratno, navkljub takšnemu ravnanju z vami, še vedno trdite, da je “idealen”?
Dokler boste svoje ideale obupno preslikavali na druge ljudi, toliko časa boste razočarani.
In kot rečeno v drugi temi: “Edino kar vas bo vedno spremljalo je: razočaranje.
TO je edino na katerega se lahko zanesete, saj ga generirate sami.”
Forum je zaprt za komentiranje.