Zamolčani-moč preživetja
Zgodovina se ne uči iz režimskih in populističnih dokumentarcev. S takšnimi dokumentarci se ponavadi pripravlja na vojno. Kako so v Srbiji vedeli, da Milošević pripravlja novo sranje? Ko so ob osmih zvečer namesto normalnih filmov, nadaljevank in oddaj začeli vrteti takšne stvari.
Pljuvajo v lastno skledo. Poznam cel kup ljudi, ki so vedno bili desničarji in se mi jim dogajanje zadnjih mesecev (Rožman, cerkev, režimska televizija) zdi že skrajno neokusno.
Ampak še vedno se ne prizna, da so bili povojni poboji s strani partizanov. Dogajanje je skrajno neokusno, vprašajte pa se, kako se počutijo svojci pobitih, ki še vedno ne vedo in nimajo priznanja za nekaj kar se je zgodilo. A je res tako težko reči, da partizani so pobili veliko ljudi po vojni. Da delale so se čistke.
Č pa je vse res, zakaj se ne prizna?
Vraga so jih. Enkrat samkrat se je slišalo Kučana, ko je nesramno “sramežljivo” mimogrede omenil “okrog 1000 pobitih” po vojni pa še to so bili “domobranci”..
Opravičil se ni niti za tistih “samo 1000”.
Še premalo se vrti dokumentarcev in še premalo se piše, zato pa so ljudje zlasti mladi popolnoma nepoučeni kakšen bič božji je bil komunizem. In je še. Ljudje so površni, nič ne berejo, nič ne poslušajo tistega, ker jim je to “odveč in zoprno”.
In potem se najde na vsakih 10 Slovencev, nekdo dvojnega rodu, ki šunta levo in desno. Desetkrat pove svoje laži enajstič ji že kdo nasede.
To so te balkanske hudobije, ki so strup za slovenski narod.
Včeraj je bil Dan vseh svetih. Spomin na mrtve. Obiskovali smo grobove.
Mi “črnuharji” smo slavili svoje pokojne, se jih z ljubeznijo v srcu spominjali in molili zanje. “Rdečkarji”, ki ne priznavajo krščanskih vrednot pa so verjetno šli na grobove, kjer imajo pokopane kosti, vsaj tako pravijo oni pokojnim. Kosti in konec. Torej je to zanje dan mrtvih kosti.
Kdor bo pri teh besedah skočil v luft naj samo pomisli, kako je ljudem, ki še sedaj iščejo grobove svojcev, da bi jih lahko počastili, jim prižgali svečko pa morajo še vedno poslušati neverjetne vehementno izrečene besede: “Kaj iščejo te kosti, nej že dajo mir s temi domobranci. Škoda dnarja. Mir nej dajo klerikalci, črnuharji.”
Ne vedo, da so govorijo jezik strahopetcev.
Tako je že od njene ustanovitve naprej in tako kot vsi ostali mediji. Zato pa mnogi šele sedaj spoznavajo še eno resnico in je enostavno ne dojamejo.[/quote]
Prejšnje vlade … Katerih ne hvalim in ne častim … Ampak takšnih dokumentarcev pa nismo gledali vsak teden. Namen in poslanstvo javne televizije prav gotovo ni politična propaganda. Ki je celo prepovedana. Tako piše v statutu naše nacionalke.
Smo, smo. S to razliko, da so bili morilci vedno z druge strani kot v tem dokumentarcu. Oglej si kakšen partizanski film, posnet tja do leta 1980, prebrskaj po kakšni knjigi Zgodovina za 7. razred iz obdobja 1950 do 1980, toliko kot je bilo tega ni ta oblast v stanju spravit skupaj v desetih mandatih, ne pa v enemu.
Ne pet, poglej spored petdeset – petintrideset let nazaj, v čase najhujšega pranja možganov. Sicer pa ne vem, kje ti gledaš vsak teden in brez prestanka te oddaje.
In poglej malo v časopise iz petdesetih let. Jih imajo v NUK-u, malo pobrskaj. V Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, TT-ju, Tovarišu in Komunistu boš našla veliko branja, v katerega tako slepo verjameš.
Se pa strinjam, partizani niso bili morilci. Tudi belogardisti ne. Oboji so pa imeli v svojih vrstah tudi morilce, zato je prav, da se sliši tudi ta resnica.
Kaj me briga 35 let nazaj? Takrat me sploh ni bilo na tem svetu. In takrat, kakor vi pravite, ni bilo demokracije. Zdaj je demokracija, počnejo pa natanko to, kar so oni počeli 35 let nazaj. Govorim o obdobju od 1991 dalje. Od takrat dalje si nihče ni tega privoščil.
Neprestano kregarije, kdo ima čiste roke, kdo ima krvave. Če poveš, da so pobijali tudi majhne otroke domobrancev (po pričevanjih tistih, ki jih zdaj na žalost ni več, a so živeli dovolj dolgo, da so videli in povedali za marsikakšne svinjarije povojnih pobojev), si avtomatično desničar. Če veš, da so iskali tudi takšne, ki se niso želeli postaviti na nobeno stran. Moj stari ata je bil eden takšnih, znal je povedati marsikakšne zgodbe, tako o enih, kot o drugih. Pa o svinjskem delovanju udbe.
In če ne zanikaš, da so kolaboranti naredili marsikakšno svinjarijo, izdajstvo, če meniš, da Rožman ni noben svetnik, prej obratno, si takoj tardeč.
Krvave roke imajo oboji, med obojimi so bile pošasti, zavedeni ljudje in “stranska škoda”
Zato je nesmiselno, da bi se postavljal na katerokoli stran. Takoj, ko stran zavzameš, simpatiziraš tudi z grozodejstvi, ki jih je ta stran počela. Zato resnično ne razumem večnega boja levičarjev in desničarjev. Politični čvek sem in tja, vse teme so enake, levica desnica, rdeči, črni, beli, vse te besede se spremenijo v žaljivke za nasprotni pol.
Pa vendar, mar mora biti politika res strogo zagovarjanje vseh idej svoje izbrane strani, mar ne bi bilo bolje, da se pomisli z lastno glavo, ne da bi na to vplivalo mišljenje drugih.
Zato, krvave roke imajo oboji. Takšna zgodovina je najbolj pravilna.
Ja pa kaj, če smo to videli. Prav je, da so to še enkrat pokazali.
Nikomur ni potrebno govort kje so pokopani luzerji, ki so izdajali partizane, pobijali partizanske družine in jim požigali domove simpatizerje!
Domobrančki niso bili samo ljubiteljsko Strelsko društvo!
Naj se ve kdo so zgube stoletja!
Spider, saj so bili tvoji tudi v partizanih. No, polovica pa pri Draži Mihajloviču.
Seveda imajo krvave roke oboji. Seveda so se na obeh straneh dogajali strahoviti zločini. In seveda je napačno, da se skuša katere koli zločina zamoččevati. V tem se strinjam s tabo. Ampak, na koncu ne smemo pozabiti na to, katera stran je branila domovino pred okupatorjem in katera stran je z okupatorjem sodelovala. Navsezadnje so tudi med zavezniškim bombardiranjem Dresdna umirali nedolžni civilisti. Tudi to je bil zločin. Še veliko hujši zločin sta bili atomski bombi na Japonsko. Moje osebno mnenje je, da bi tudi za te zločine moral kdo odgovarjati. Vendar se kljub temu ne bi smelo pozabiti, na kateri strani so bili takrat Američani in Britanci.
‘Najbolj nepristranski’ novinar TVS Joško Možina je leta 2004 po medijih razlagal, kako je njegova oddaja (oz. TV dosje ‘Zamolčani – moč preživetja’) o civilnih žrtvah partizanskih likvidatorjev med NOB nič drugega kot neke vrste prispevek k ‘veliki (slovenski) spravi’ med zadnjo veliko vojno sprtima stranem. Če bi bilo to dejansko res, potem Možina ne bi režiral tako pristranskih oddaj, kot je omenjeni ‘dosje’. Pristranost ni nujno samo odkrito obtoževanje ene strani oz. poudarjanje, v tem primeru – partizanskih zločinov in ‘zločinov’, pristranost je tudi namerno ne-razkritje okoliščin, ki so botrovale likvidacijam civilistov, prikrivanje nekaterih dejstev in/ali celo (namerna) manipulacija s čustvi gledalcev…
Tako je spravljivec Možina takrat v javnost lansiral podatek o skoraj 4.100 pobitih civilistov med 2. svetovno vojno. Po prvem predvajanju ga je postavila na laž dr. Tadeja Tominšek – Rihtar je raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino. Na laž dvakrat – najprej glede števila pobitih civilistov s strani partizanov (3340), in glede števila pobitih civilistov s strani kolaborantov. To cifo Jozo Možina ‘na okrog 730’, čeprav se je vedelo, da so izdajalci pobili najmanj 1467 civilistov.
Kot je potrem pravil v nekem intervjuju, je med po-vojnimi poboji kvizlingov ter izdajalcev in med-vojnimi poboji civilistov neka ‘paradoksalna’ razlika. O po-vojnih pobojih je zelo malo (pisnih) podatkov oz. dokumentov, pa so ti poboji vendarle bili vsa povojna leta nekakšna ‘javna skrivnost’, dočim je ‘zgodba’ o med-vojnih pobojih civilistov ravno obratna – likvidacije so zelo dobro dokumentirane, širša javnost, torej običajni ljudje (celo velika večina partizanov samih) pa o tem ni vedela tako rekoč nič.
Ni jasno potem, zakaj o teh dokumentih v njegovi ‘spravni’ oddaji ne izvemo kaj več. Npr., kdo je med-vojne likvidacije dokumentiral? Partizanska vodstva? VOS OF? Okupatorji? Je material za oddajo Možina ‘zajemal’ iz različnih (pisnih) virov? Iz oddaje tudi ne izvemo, kaj je bil razlog posameznih likvidacij. Če so bile likvidacije dokumentirane s strani VOS, si skoraj ne predstavljam, da bi ne bil naveden tudi razlogi eksekucij. Zakaj ni ‘nepristranski’ novinar Možina razkril tudi teh…So imele res vse likvidacije svoje korenine v ideološki nestrpnosti? Je (ne)mogoče, da so bili likvidirani civilisti okupatorjevi špiclji in pomagači, ki so (morda celo lažno) ovajali sosede, sodelavce, znance, sošolce, kateri so potem končali ali pred strelskimi vodi, ali v konc-lagerjih, ali bili mučeni do smrti ipd.? Je res (ne)mogoče, da so likvidirani civilisti izdajali partizane oz. njih simpatizerje in sodelavce, poizvedovali za kurirskimi javkami, partizanskimi bolnišnicami ipd. in nato pridobljene informacije (za denar?) javljali nacistom in/ali njih domačim hlapcem?
Dokler ne poznamo razlogov za likvidacije civilistov, ne poznamo celotne zgodbe…In dokler ne poznamo celotne zgodbe, je obsojanje ‘komunistov’, ‘partizanov’ in NOB največkrat v službi opravičevanja zločinov okupatorjevih sodelavcev in izdajalcev, v službi blatenja in revizionostičnega poizkusa razvrednotenja NOB ter rezultatov upora (npr. priključitve Primorske), v službi opravičevanja sodelovanja domačih izdajalcev z naci-fašisti, v službi opravičevanja ideološke nestrpnosti domačih izdajalcev ipd.. Ne gre tajiti zločinov, tudi na partizanski strani ne, zato je prav, da slovenska javnost spozna tudi drugo plat ‘partizanske medalje’, vendar če bi tovrstne oddaje, ki odkrivajo med- in po-vojne zločine, res služile predvsem v ‘spravne namene’, potem bi morali biti ti (tragični) dogodki prikazani celovito.
Tako pa smo bili priča neki srce-parajoči zgodbi o nosečni ženski, ki so jo likvidirali partizani…Zakaj? Iz same zlobe, ker partizani so pa ja, po prepričanju nekaterih, sami zlobci? Je bil to res umor v imenu revolucije? So partizani, ti ‘rdeči volkovi’, krivi zločina tudi, če se izkaže, da je ta ženska izdala, recimo, njih ranjene tovariše? Bi ji morali dopustiti, da donosi nič krivo dete, in jo šele nato likvidirati, medtem pa bi ona ovadila nacistom ali njih domačim hlapcem še kakega kurirja ali kurirko? Ko se nekdo loti med- in po-vojne tematike, je dobro, če se je loti celovito. V tej oddaji pa Možina navrže tragično zgodbo z nosečnico v glavni vlogi, pa ‘fascinantno’ (lažno) cifro (4.098), pa ‘uravnotežen’ pogovor z likvidatorjem…In to naj bi bilo to? Hej, Joško to je prispevek k ‘spravi’? To je raziskovalno novinarstvo? Nemara celo ne-pristransko novinarstvo?
Jozo omenja tudi Kardeljeva pisma in jih namerno ne objavi v celoti, niti ne razloži konteksta nastanka pisem. Je Joško marsikaj iz teh pisem ‘spregledal’, sploh pa ni upošteval konteksta zgodovinskih dogajanj in časa (med roško ofenzivo), v katerem so bila napisana. Jako nestrokovno po novinarsko-raziskovalni plati in za zgodovinarja, kar je Jošk po izobrazbi, jako sramotno. Sprenevedavo pa je tudi njegovo govoričenje, češ, da se ne sme posameznih zgodovinskih dogodkov trgati iz zgodovinskega konteksta. Jasno, Jozo počne ravno to…Zato tudi pojasnjuje posamezne (morda povsem upravičene) likvidacije civilistov s strani partizanov s Kardeljevim pisanjem. Namesto, da bi razloge za vsako posamezno likvidacijo analiziral posebaj…
Na trganje Kardeljevih izjav iz kointexta ga je že ob prvem predvajanju opozoril Anton Bebler. Na njegov očitek, da v svojem TV-dosjeju o ‘zamolčanih’ pobojih civilistov s strani partizanov ni likvidacij prikazal v kontekstu časa in zgodovinskih dogajanj (konkretno: v kontekstu ‘roške ofenzive’). Pravi ‘neodvisni’ novinar in zgodovinar Joško, da to ne more biti res, saj je v tej oddaji vendarle navedel datum (5. 10. ’42) korespondence med Beblerjem strarejšim in Kardeljem, v kateri slednji zahteva likvidacije. Jozo se seveda spreneveda, pa ne glede datuma, ki je verjetno povsem korektno naveden, temveč glede umeščanja Kardeljevih pisem v zgodovinski kontekst. Sam datum večini gledalcev najverjetneje ni pomenil prav nič, kar Joško očitno ‘pozablja’.
Če bi Jozo zares hotel vsaj približno predstaviti kontekst nastanka teh pisem, bi naj v svoji oddaji vsaj na kratko omenil razsežnosti ‘roške ofenzive’ – na območju t.i. Ljubljanske pokrajine je v hajko proti cca 5.000 partizankam in partizanom krenilo 80.000 italijanskih soldatov (4 divizije) ter v MVAC zorganizirani oddelki ‘vaških straž’ in četniški Štajerski bataljon, znotraj MVAC v Legijo smrti preimovan. V času od julija do novembra ’42 so zajeli ali pobili cca 1.000 bork in borcev. Skratka bilo je veliko ubijanja in veliko izdajstev, in v takšnem ‘vzdušju’ so nastala Kardeljeva pisma, tudi tisto o likvidacijah, ki ga je Jozo potem vendarle navede v SP Dela z dne 13. 3. ’04 v celoti. Pohvalno! Zakaj tega ni storil tudi v svojem TV-dosjeju? Verjetno zato , ker je iz pisma razvidno, da Kardelj nikjer izrecno ne zahteva likvidacij civilistov, temveč se ‘tolci in sej preplah’ nanaša na ‘boj proti domačemu političnemu nasprotniku, imenovanemu bela garda’. Skratak, Jozo omenja Kardeljeva pisma, ki govore o ‘bega’ (beli gardi) in ne o civilistih ter jih namerno objavlja v kontextu pobijanja civilistov. Podlo do obisti!
Zakaj torej krjaveljski Joško sploh omenja Kardeljeva pisma v kontekstu medvojnih pobojev civilistov? Očitno zato, da Kardelja in Partijo v svoji podhranjeni domišljiji lažje poveže z v njega oddaji omenjenimi likvidacijami, skratka s Kardeljevimi pismi dokazuje zločinskost povsem konkretnih likvidacij, ki jih ‘dokazno začini’ morda še s kakim ‘rekla-kazala’ pričanjem. Temu se reče raziskovalno novinarstvo? Saj ne, da med vojno ni bilo tudi zločinov s strani partizanov oz. VOS radi ideološke nestrpnosti, vendar je bilo dokazovanje ideoloških razlogov za likvidacije v Joškovi oddaji povsem neprepričljivo, pristransko, patetično, poenostavljeno. Namreč če Kardeljeva pisma ‘pojasnjujejo’ medvojne posamezne likvidacije civilistov, v kar je očitno prepričan Jozo, potem je tudi ‘jasno’, da povojna oblast ne more biti in ni kriva za povojne poboje, saj je Tito z ukazom z dne 14. 5. ’41 izrecno prepovedal maščevalne poboje v Jugo vrnjenih kvizlingov…He! He!
Če rezimiram…
1) Jozo Možina je falsificiral podatke glede pobitih civilistov in podajal lažne – medtem ko številko likvidiranih žrtev s strani partizanov napihoval, je številko likvidiranih žrtev s strani domačih izdajalcev namerno ‘manjšal’;
2) Jozo takisto ni verodostojno pojasnil razlogov likvidacij, niti njih okoliščin, niti vloge likvidiranih;
3) v zgodbo o pobitih civilistih vmešava Kardeljava pisma za časa roške ofenzive (česar izrecno ne pojasni), ki se povrh vsega sploh ne tičejo civilistov, pač pa pripadnikov MVAC (‘bega’).
Ma dobro, tisti ki pravite, da bi se moral bilo kdo, vključno s Kučanom opravičiti enkrat povejte ZAKAJ bi se sploh moral opravičiti???
Morda velikim izdajalcem lastne domovine, ki so prisegli zvestobo okupatorju in to velikokrat in to kljub temu, da so videli in vedeli, da so na napačni strani! Te butaste ugotovitve, ki jih navajate so edinstvene v celem svetu. Ne pozabite, bila je vojna in veljajo izredne razmere. Sem prvi ki sem za to, da se vse nepravilnosti in hudodelstva kaznuje brez kakršnekoli milosti in popuščanja, samo to pa presega vse meje zdravega razuma.
Vključno s pametnjakovičem DEŽMANOM so vsi ugotovili, da so bile žrtve državljani Hrvaške in Srbije. Hrvati so bili na ogledu pri izkopih, si ogledali kar se je videti dalo in odšli. Očitno so videli, da gre za grobe laži in politične pritiske. Ne vem zakaj se Slovenci in predvsem “Slovenci” toliko ukvarjamo s tem, ker je to preteklost in se ne da več ničesar popraviti tako na eni kot na drugi strani, kar je pač bilo narobe! Jasno pa mora biti vsem, da se z lažmi in lažnim prikazovanjem zgodovine ne da pridobiti ničesar, še posebej čew so v ozadju umazane politične igre, kot jo igrajo DROBNIČ, PERKO, DEŽMAN itd.
Kar se pa tiče osvobodilnega boja vmesne poti ni!!! Ali si bil pri osvoboditeljih ali si bil pri okupatorjih. Seveda je definicija okupator jasna, pa čeprav si jo razni DROBNIČI po svoje predstavljajo in se nam zaradi tega smeji ves svet! Razsodnik pa bo prav ta ostali svet!
Morda pa se danes odvija scenarij, ki je bil začrtan že pred koncem II. svetovne vojne. Ko so enega od voditeljev kolaboracije vprašali, kako bodo upravičili svoje sodelovanje z okupatorjem, je bil odgovor v duhu: NAŠE OPRAVIČILO BODO NAŠE ŽRTVE.
Vodstvu kolaboracije je bilo pred uradnim koncem vojne iz Londona sporočeno, kako bodo zavezniki obravnavali vojne ujetnike po vojni. Iz taborišč na Koroškem “čudežno” uspe pobegniti vojaškemu in političnemu vrhu kolaboracije.
Če do pobojev po vojni ne bi prišlo, bi bila statistika (prokleta statistika) žrtev II. sv. vojne na Slovenskem toliko v prid upora, da danes NIHČE ne bi mogel osporavati osvobodilnega boja.
Le kaj je vzrok in kaj posledica?