zamuda v življenju
– hm, zamudila priložnost, da bi lahko plesala :))) ja, res sem malo žalostna, da ljubezni do plesa nisem odkrila kot deklica in bi se s plesom lahko intenzivno ukvarjala
– zamudila sem bolj zgodnjo priložnost, da bi si kot mlajša že vcepila v glavo več samozavesti, odločnosti in tega, da bi se znala bolj postaviti zase (sem se kar malo pozno začela tega učit)
– priložnost, da ne bi se uprla svoji neumnosti v določenem trenutku in ne bi naredila velike napake, ki sem jo. žal neizbrisljivo
– še bi se našlo…
ampak prihajajo vedno nove priložnosti in glede na zamujene stare, zdaj vem, da je treba prepoznat dobre priložnosti in jih preizkusiti
se strinjam, da ni prepozno naučit se novih plesnih veščin, ampak, če bi imela kar lep zalogaj let manj, bi se najbrž s plesom ukvarjala na polno, športno… :((( zdej pa tut če bi hotla… za standardne plese bi rabila soplesalca, za kar moj niti pod razno ne bi bil, da pa bi z drugim plesala – to pa ne. za kak show dance pa je res prepozno. kaj mi potem ostane. trebušni ples :)))