Najdi forum

Splash Forum Arhiv Knjižni molji in pravopis Zanimiva knjiga za 14 letnika, ki noce brat?

Zanimiva knjiga za 14 letnika, ki noce brat?

Stereotip, da dislektiki ne marajo branja, drži samo v zelo redkih primerih. Večinoma gre za težave pri branju, ker knjige niso primerne, ker se je začelo prepozno delati na disleksiji ali pa enostavno, ker dislektik nima dovolj časa med šolskim letom za branje ene knjige, saj porabi občutno več časa kot sošolci in zaradi tega branje propade po nekaj straneh. Večinoma dislektiki radi berejo, ko jim branje približamo.
Disleksije se ne odpravi ali pozdravi, ampak se osebe z disleksijo naučijo premagovati težave povezane z disleksijo na vsakodnevni ravni.

Avtorica, šolske počitnice so idealen čas za bralne vaje. Ni šole in učenja, branje je izključno za zabavo, hkrati pa imajo otroci ogromno časa na voljo. Zato je dogovor, da otrok vsak dan malo bere, naravnost odličen. Kar morate paziti, pa je seveda tematika in izbrane knjige, česar se sami že zavedate.
Tukaj na forumu vam lahko damo predloge, kaj je naše otroke zanimalo in kaj so radi brali. Iz teh predlogov boste pa morali sami izluščiti, kaj je za vašega otroka najbolje.
Vsekakor so odlični stripi – popularni, zanimivi in z grafičnim prikazovanjem omogočijo lažje razumevanje prebranega. Med mladinskimi knjigami in tudi strokovno literaturo lahko izbirate na veliko, odvisno kakšni so interesi, zanimanja, želje … Predvsem pa bo otroku z disleksijo pomagalo, če boste doma knjige ne samo brali, ampak tudi obravnavali. To pomeni, da si družinski člani med seboj pripovedujete o prebranem (tudi vi odrasli), da prebrane vsebine vključite ali jih omenite pri vsakodnevnih opravilih in življenju. Ne samo med počitnicami, ampak tudi med šolskim letom. Naj otrok vas vidi brati – sedita skupaj na sedežno v dnevni in se dogovorita, da bosta brala vsak svojo knjigo – brez vključenih aparatov, televizije in radia … in na koncu drug drugemu povesta, kaj sta prebrala, kaj vaju je pritegnilo in kaj vama ni všeč.
[/quote]

Bi se kar strinjala z napisanim. Predvsem pa avtorici teme polagam na srce, naj ji bo na prvem mestu pri sinu spodbujat in razvijat VESELJE do branja in ne toliko tehnike (glasnega) branja! Najbolj pomembno od vsega je, da začne uživat pri branju. To pomeni, da mu vsaj zdaj med počitnicami pustiš, da si povsem prosto izbira kaj ga zanima. Važno, da bere z veseljem, pa tudi če so to kuharski recepti. Kot drugo – ne vztrajat na glasnem branju, naj bere potiho in vam na koncu na kratko pove, kaj je prebral in če vam priporoča to stvar v branje. Lahko pa tudi skupaj berete. Na primer vi eno stran, potem on eno stran, pa eno stran še očka in bratje oziroma sestre, če jih ima. Po tem se pa pogovarjajte o prebranem. Imejte bralno-debatni krožek. Lahko berete kaj zabavnega, ne pretirano zahtevnega, stripi, vici, kar vam je pač všeč.

Moja hčerka po letih muke z branjem zdaj v 8. razredu uživa v branju. Komaj jo dobim stran od knjig. Bere potiho in uživa v tem. Glasno branje (sploh v šoli) ji je še vedno muka, še vedno tako pri tihem kot pri glasnem branju meša črke in včasih pade ven kaka popolnoma druga beseda. Vendar, če bere sama za sebe, jo to ne sfrustrira toliko. Če je pomen čuden in ne paše v kontekst, se vrne nazaj in poskusi še enkrat prebrat, če pa ujame smisel, pa niti ne opazi in gre naprej. Na testih bralnega razumevanja se odreže dobro, povsem primerljivo ali celo malo bolje od vrstnikov nedislektikov in zato na 100% natančnem branju sploh ne vztrajamo. Glasnega branja na splošno ne mara, rada pa glasno bere našemu kužku ali pa kakšnemu malemu otroku. Zdaj med počitnicami je pri nas pogosto triletni nečak in mu ona z veseljem bere pravljice – on pa uživa v poslušanju. Pred leti je tudi bila vključena v projekt Beremo s tačkami, kjer otroci z bralnimi težavami berejo terapevtskim bralnim psom iz društva Tačke pomagačke.
Lepe počitnice! 🙂

Thomasa Brezino je že prebral? Jih je cela zbirka. Detektivke praviš? Kaj pa kaj od Ivana Sivca – Čarobna violina ali kaj takega? Kaj pa grozljivke, zbirka Kurja polt – R. L. Stine? …

Bi se kar strinjala z napisanim. Predvsem pa avtorici teme polagam na srce, naj ji bo na prvem mestu pri sinu spodbujat in razvijat VESELJE do branja in ne toliko tehnike (glasnega) branja! Najbolj pomembno od vsega je, da začne uživat pri branju. To pomeni, da mu vsaj zdaj med počitnicami pustiš, da si povsem prosto izbira kaj ga zanima. Važno, da bere z veseljem, pa tudi če so to kuharski recepti. Kot drugo – ne vztrajat na glasnem branju, naj bere potiho in vam na koncu na kratko pove, kaj je prebral in če vam priporoča to stvar v branje. Lahko pa tudi skupaj berete. Na primer vi eno stran, potem on eno stran, pa eno stran še očka in bratje oziroma sestre, če jih ima. Po tem se pa pogovarjajte o prebranem. Imejte bralno-debatni krožek. Lahko berete kaj zabavnega, ne pretirano zahtevnega, stripi, vici, kar vam je pač všeč.

Moja hčerka po letih muke z branjem zdaj v 8. razredu uživa v branju. Komaj jo dobim stran od knjig. Bere potiho in uživa v tem. Glasno branje (sploh v šoli) ji je še vedno muka, še vedno tako pri tihem kot pri glasnem branju meša črke in včasih pade ven kaka popolnoma druga beseda. Vendar, če bere sama za sebe, jo to ne sfrustrira toliko. Če je pomen čuden in ne paše v kontekst, se vrne nazaj in poskusi še enkrat prebrat, če pa ujame smisel, pa niti ne opazi in gre naprej. Na testih bralnega razumevanja se odreže dobro, povsem primerljivo ali celo malo bolje od vrstnikov nedislektikov in zato na 100% natančnem branju sploh ne vztrajamo. Glasnega branja na splošno ne mara, rada pa glasno bere našemu kužku ali pa kakšnemu malemu otroku. Zdaj med počitnicami je pri nas pogosto triletni nečak in mu ona z veseljem bere pravljice – on pa uživa v poslušanju. Pred leti je tudi bila vključena v projekt Beremo s tačkami, kjer otroci z bralnimi težavami berejo terapevtskim bralnim psom iz društva Tačke pomagačke.
Lepe počitnice! 🙂
[/quote]

Jaz pa menim, da je tudi prav, da bere tudi naglas in da sliši svoj glas in pravilno izgovorjavo besede.Rekla bi samo to, naj vsak dan prebere krajši sestavek in to pred “publiko”.
Zakaj ne bi začel s prebiranjem šal?

Naj bere tako, da sploh ne bo vedel, da vadi branje.

Skupaj se lotita peke neke stvari, sprintaj recept, pa naj med pripravo bere na glas.

Naj ti prebere jedilnik neke restavracije na internetu (recimo http://www.dabuda.si/pdf/DBD_ALACARTE_meni.pdf), pa greste potem tja jest.

Ga zanima nogomet? Naj ti prebere kako novico z neta na glas ali vsaj sam zase.

Itd.

Tudi tako vadimo branje!

Jaz pa menim, da je tudi prav, da bere tudi naglas in da sliši svoj glas in pravilno izgovorjavo besede.Rekla bi samo to, naj vsak dan prebere krajši sestavek in to pred “publiko”.
Zakaj ne bi začel s prebiranjem šal?
[/quote]

Jaz sem samo napisala, naj za začetek delajo predvsem na veselju do branja. Glasno branje za vsako ceno je za nekatere dislektike huda muka in vir frustracij, ki vodijo v še večje izogibanje branju. Nam je prav specialna pedagoginja rekla, da povsem pravilno glasno branje ni tako življenjsko pomembno, da bi bilo vredno otroka siliti za vsako ceno, če res ne gre. Bolj pomembno je bralno razumevanje. Nekateri dislektiki nikoli ne osvojijo glasnega branja v celoti. Ne glede na ves trening in dril. Če imajo zadovoljivo bralno razumevanje pri tihem branju, jih to v življenju ne bo prav dosti oviralo. Kako pogosto pa odrasli sploh nujno potrebujemo glasno branje? Na pamet mi pade samo branje pravljic otrokom. 😉 Se ne spomnim, kdaj sem nazadnje glasno brala v službi (se mi zdi, da še nikoli). Zelo pogosto predavam skupini ljudi, vsakodnevno moram prebrat kar nekaj gradiva in kup navadne in elektronske pošte. Ampak glasno pa res ne berem…

Kar se tiče glasnega branja pred publiko, ki ga predlagaš, bi bila jaz izredno previdna. Vsekakor ja, če otrok to rad počne. Sicer pa zelo previdno. Dislektiki se svojih težav zelo dobro zavedajo. Marsikateremu je zato takšno izpostavljanje zelo stresno. Bolj ko so v stresu, še slabše jim gre branje in še večji stres doživljajo. Začaran krog. Ravno zato se glasno branju domačemu ljubljenčku ali malčku tako dobro obnese. Otrok ne čuti pritiska, ker ga kuža ne kritizira, ne popravlja napak in na splošno ne komentira. Je dober poslušalec. Kar pa starši (in učitelji) pogosto nismo. V dobri veri otroka popravljamo, ko narobe prebere besedo. Otrok pa pogosto to doživlja kot kritiko sebe kot osebnosi. In to ima lahko na dolgi rok uničujoč upliv na otroka in njegovo samozavest in samopodobo.
Skupinsko glasno branje šal se tudi meni zdi super ideja (brez popravljanja in komentiranja napak pri branju-skoncentrirajmo se na vsebino in otroka ob napačni besedi povprašajte samo, če se s tem spremeni pomen)! Smeh je namreč eden najboljših načinov zmanjševanje stresa!

Če noče brat, ga ne moreš prisilit, halooo za 14 letnika izbiraš knjige?? On more vedet kaj ga veseli, kakršne filme rad gleda, potem bi najbrž tudi v tem stilu knjige bral. Se mi zdi, da si malo prepozna za uvajanje rednega branja.

Hvala za vse komentarje. Letos prvic bere brez velikega odpora. Mu pa jaz nosim knjige, ker jih sam ne bi. Izbiram krajse knjige in do zdaj jih je prebral vse.
Detektivke mu lezijo. Stripe je ze vse prebral. Zdaj sem prinesla ze malo debelejse:) Tako, da ga vmes ne mine..

Sem najbrž že malo pozna z namigom, a morda še prideš kaj na to temo.

Astrid Lindgren ima knjige o mladem detektivu Kalleju Blomkvistu, dve sta prevedeni v slovenščino: Detektivski mojster Blomkvist in pa Nevarno življenje Kalleja Blomkvista; mogoče mu bosta všeč (malo odvisno od tega, kaj trenutno bere – če je že na Agathi Christie, recimo, se mu bodo mogoče zdele preotročje …).

Lepo (tudi) bralno poletje!

Za 14-letnika definitivno priporočam iBoy / Kevin Brooks. Preplet znanstvene fantastike in realnega življenja, delam v knjižnici in fantje jo požirajo.

New Report

Close