Moja 14m pupa postaja čedalje lumpasta…. Povsod, kjer je kakšen predal ali , kjer se da odpreti kakšna omara, tam je zraven. Bolj kot ji govorim in kažem, da se to ne sme, bolj ona prav uživa, da razmeče vse iz teh predalov. Včeraj mi je 3x “pospravila” njene predale, v kuhinji sem imela na tleh vse, od loncev do pokrovk….v trenutku je splezala na stol in na mizo in “sčistila” vazo z rožami. Z žlico mi je “presajala” rože v satovanju…. Starejši sin nikoli ni delal takih lumparij, pa je fant, za katere pravijo, da so še bolj “divji” kot deklice….haha
Obvezno pa moram zapirat kopalnico in stranišče; sem pred dnevi pustila odprta vrata (pomotoma) in je prišla v sobo z metlico za čiščenje WC-ja…
Ali so vaši otročki tudi taki lumpi?

mOja sestrica je še večja lumpa in pacika. stara je tri leta in je zadnjič brazdala po lijaku in našla viledo gobico. Ta ni bila ožeta, pa jo je mala prijela, jo nagnil anad usta in veselo pila tisto, kar jenotr curljalo. Bljak. hvala bogu, da ni bilo nič prila na gobici. Wc je tud svetinja, al pa smeti s pokakanimi pamperskami, enkrat poleti ji je mami v ustih našla crknjeno muho – od kje? Plazila se je za kavčem in našla zaevo, ki jo je morala takoj probat. Mislim groza. mami že čist nori, ker je nemore pustit tud pet minut same.

Ojej….je prav nagravžno, ampak tudi smešno…

Moj skoraj 13 mesečnik ima enake fore.Pride do TV-ja,me pogleda in,ko mu rečem NE,”navali” na televizor.Tako,da sem ugotovila,če mu nekaj prepovedujem,je za njega še bolj zanimivo.Zato sem začela prakticirati,da ga sploh ne “šmirglam” in moram reči,da je zelo učinkovito.Tamauček se takoj naveliča.Glede predalov pa isto.Jaz mu enostavno pustim,da se kdaj pa kdaj preščipne,edino tako se bo naučil,da to boli in,da ne sme.

oh acjom ne govori. jaz sem zelo hitro preklopila na “linijo najmanjšega odpora”. V predala, ki jih doseže sem dala stvari, ki jih lahko razmeče, Omare, ki se jih je dalo nekako zapreti npr. zavezati z vrvico (če sem samo zalepila z lepilnim trakom ni bilo dovolj) sem zaprla, ostale sem pustila, da razmeče. Na mizah nimamo nič, stole v kuhinji imamo zložljive in jih pač zlagamo, ker sicer si stol potegne kamorkoli in ima žur (stvari letijo iz umivalnika, raziskuje po štedilniku ….). Strenišče zaklepamo ….. Likalnik pospravljam sproti, prav tako šivalno mašino, pa vse druge aparate. Tako imam vsaj deloma mir v smislu, da ne tulim stalno ne, to ne smeš, pusti … No, zdaj je star skoraj 20 mesecev iz ve, da ne sme na mizo in tega tudi ne počne več, pa ve, da ne sme v WC in da ne sme brskati po smeteh oz. sploh odpirati omare s smetmi, razen, kadar kaj nese v kanto – no seveda še probava ampak v precej manjši meri. Je pa zdaj tudi mnogo manj doma, kot prej. Dopoldne je v vrtcu, ob ponedeljkih pri moževih starših, ter 2 dni na teden popoldne pri mojih starših. Takrat, ko pa je doma so mu pa njegove igrače tudi zelo zanimive in vsake toliko pogrunta še kaj novega. Zdaj je npr. odkril, da lahko sam spleza na trip trap in ga to neskončno zabava. Ven sicer ne mora ampak se že pritoži. Včeraj je odkril gumb na radiu in smo imeli ves dan nabijanje v hiši. Jaz mu take stvari pustim, ker ga itak mine. Sicer pa so trenutno aktualni gumbi na šporgetu in na pralnem stroju, tako da nikoli ne vem kaj me čaka …

haha….
Sem dala prati posodo v pomivalni stroj in po končanem pranju opazim, da je oprano nikak….dam še 1x prat in enaka zgodba. Sem tuhtala kaj delam narobe; ščistila sem filter, pregledala ves stroj…nič!
Na koncu sem slučajno opazila, da mi je tamala vklopila gumb za polovično pranje; tako, da mi je pralo samo zg. del stroja!
svašta….

Sin je “odkril” predale in omarice pri enem letu, ko se je še plazil. Predali so veliki in težki in mož je montiral ščitnike, ki odprejo čisto malo in se zaskočijo (kupili v DMu). Še danes, pol leta kasneje, so še vedno strašno zanimivi in mu moram kakšnega odpret, drugače je joooooj! Najraje ima ta veliko ponev in plastično lopatko. Otroške posode mu skoraj niso zanimive.
Likalnik je straaaašno zanimiva stvar in ga moram skrivat pred njim, čeprav ima svojega, skoraj enako velikega.
Tudi multipraktik je zelo zanimiva stvar. Če kaj miksam, mora obvezno bit zraven in gledat v posodo. Sva mu kupila otroški mikser na baterije in je z njim kar zadovoljen.
Wc pri nas od nekdaj zapiramo, kopalnica pa je ponavadi odprta in smo le na omaro (ker so notri čistila in zdravila) zaščitili.

ha, ha, jaz pa poplavo v kopalnici, ko sem odprla stroj. Mi je pritisnil en gumb, da perilo ostane mokro, če npr. kam greš. Jaz ga nisem nikoli uporabila in sem tudi pozabila zakaj je.

Zdaj z možem razmišljava, da bi mu za božička kupila en komplet posode – tiste prave za 10000, ki jo ponujajo na vsakem vogalu, dane bo več naše vlekel po celem stanovanju. Jo moram prej oprat, preden kaj skuham, pa je tako priden, da vneto pospravlja in najdem v pokriti posodi kakšno umazano nogavico, ki jo prinese iz koša v kopalnici (fuj), pa kakšno igračko, pa mobitel, daljinca za tv pa že kakšne pol leta ne najdemo. Verjetno je odromal v smeti.

Najbolje je stvari, ki so nevarne, pospraviti na drugo nedostopno mesto, ostalo pa pustiti. Naj raziskuje, mamice pa bomo tako kakšen predal “po sili razmer” mimogrede še pospravile in pobrisale, ko bo ravno prazen :o)
Tudi pri nas so bile kuhinjske posode nekaj časa zelo zanimive, zdaj je že toliko star, da razume, če mu rečem naj odpre svojo omaro… tam ima namreč nekaj stare posode, kuhalnice in “vse živo” od raznih embalaž… plastenke od šamponov, lončke od jogurtov, škatle od makaronov, čajev in še in še in še… Namesto da vržem v smeti, spravim tja in sproti mečem v smeti, ko se preveč potrga, ko se začne lomiti…

Vladka

Dobra ideja…

Dobrodošla v klubu mladih raziskovalcev.

Moji enoletniki so ušpičili naslednje:
– tamali je z margarino iz hladilnika premazal pol kuhinje. Ko sem ga vprašala, kaj dela, je rekel, da riše
– nekoč smo oprali daljinec za TV in nekaj žlic skupaj s perilom v pralnem stroju (daljinec dela še danes)
– uf, polno zgodbic imam še na zalogi pa tako malo časa….

Pri nas doma so bile nekaj časa vse “občutljivejše” stvari na +1m višine. Pa je naš takrat trinajstmesečnik že zgruntal, da lahko porine stol do omare in pleza. Seveda mu ne rečem “ne, boš padel”, ampak ga pri plezanju budno opazujem in pazim zraven, da ne pade. Ko pride do daljinca mu pustim, da ga preštudira (ok, dobro, tudi po tleh je že letel), nato njegovo pozornost preusmerim drugam: “poglej, kje je žogica”. Če gre za dragoceno vazo, nisem prav navdušena, da jo preučuje, ga v njegovi nameri prestrežem in preusmerim drugam: “poglejva, kaj dela bratec v sobici, da je takšna sumljiva tišina.”

V tej starosti so otroci še čudovito vodljivi in kooperativni in bistveno: oponašajo NAS – starše, učijo se z našim zgledom. Torej, če bomo mi vpili nanj, bo kmalu tudi on vpil nazaj na nas. Pred tedni mi je naš najmlajši navihanček potegnil cev od pralnega stroja iz banje. Seveda smo imeli poplavo, kriva pa sem jaz, ker nisem preverila, da je cev na svojem mestu, ne pa tamauček, ker vem, da ga ta cev grozno zanima in je ne daje ven zanalašč. Ko sem brisala tla (seveda, priznam – slabe volje), se je tamauček priplazil do mene, prijel bratovo pižamo, ki je bila na spodnji polički in “pomagal” brisati tla. Sam od sebe, čeprav s krpo, ki meni ni bila najbolj povšeči. Ampak važna je bila dobra volja in njegov dober namen.