zaposleni v knjižnici
Šolski knjižničar, v določenih primerih, če pokrivajo med zaposlenimi lahko tudi slavist, verjetno še kak profil, če gre za nadomeščanje, pa imajo učitelja brez polne obveznosti, na šoli pač razporedijo ure tako, da pokrijejo za tisti čas delo v knjižnici z razpoložljivim kadrom. Sicer pa knjižničar, slavist.
Po mojih izkušnjah je bolje, če imaš drugo smer in nisi bibliotekar. Poznam knjižničarko, ki je dokončala bibliotekarstvo, na faksu pa jih niso naučili cobissa, vse so delali z listki itd. Očitno so na tej smeri še daleč v preteklosti. Saj to ni slabo, a vsaj z osnovami modernejših zadev bi jih pa lahko seznanili. Sploh je pa cobiss postal preveč zaprt in bi lahko pustili še komu drugemu kaj.
zakaj iščeš poitrditve da je država v kur..cu če pa se boš sam še slabi počutla. Itak v knjižnici raj vzamejo diplomirano ekonomistko ker je pač čist po naključju direktorjeva sestrična, kukr pa tebe k jim že lep čas na prstih stojiš in te itak ne poznajo, vsaj ne pišeš se prav…
pa lep pozudrav sej veš od kje;)))
Odvisno v kateri vrsti knjižnice želiš dobiti zaposlitev: v šolskih knjižnicah naj bi bili zaposleni le bibliotekarji s pedagoško izobrazbo, v splošnih knjižnicah pa so različni profili, odvisno katero delovno mesto zasedeš: katalogizatorji so bibliotekarji, če niso, morajo imeti narejen bibliotekarski strokovni izpit, licenco za Cobiss. V splošni knjižnici se torej lahko zaposliš z katerokoli družboslovno visoko izobrazbo, ampak bo potrebno delati tudi bibliotekarski izpit, pa še kaj dodatnega zraven. Odvisno od delovnega mesta, tam imajo več profilov, tako da lahko prideš verjetno zraven tudi z nižjo izobrazbo (srednješolsko).
Na tem področju ne more biti konkurence. COBISS (to je namreč kratica za kooperativni bibliotekarski sistemi in servisi) je VZAJEMNI katalog. Kar pomeni, da vsi knjižničarji prispevajo zapise in gradijo en sam katalog, nacionalni. Je strog in zaprt sistem, s točno določenimi pravili. To je edino prav. Ker očitno slabo poznaš področje oz. poznaš ENO, ki je študirala bibliotekarstvo, ti niti ni za zamerit, kajti očitno ne veš, da na tak način delujejo tudi veliko večje države. Le tako je lahko en katalog urejen. V primeru konkurence, te natančnosti ne bi bilo. Eni bi prispevali zapise v en katalog, drugi v drugi, tretji v tretji. Me zanima, če bi ti rada iskala v treh katalogih, namesto v enem.
To, da se COBISS-a ne uči na fakulteti, ne drži povsem. Ne uči se dejanskega programa. Za delo v tem programu je pristojna druga institucija, ki ta program tudi razvija. In ta institucija izobražuje bibliotekarje za delo v programu z znanjem iz katalogizacije, ki so ga spoznali na faksu. Tudi ne drži, da na faksu ne seznanjajo z modernejšimi zadevami. Vse tudi praktično pokažejo. Če je tvoja znanka študirala to smer zgolj zato, da ima status študenta, še ne pomeni, da so vsi študenti taki. Že moja generacija, ki je zaključila študij pred več kot 10 leti, je imela na voljo več predmetov, kjer se je bilo možno seznaniti s programom.
Kar se pa tiče listkov – laiki jih ne razumete. Res, ne se trudit. Brezveze. In tudi brezveze obsojat. Kajti ena logika zato, da se to počne, obstaja. In nam bibliotekarjem je jasna. To kar vidimo mi, ni enako kot potem to vidite in uporabite vi, je pa način, da mi tako naredimo zato, da vi potem najdete, kar iščete.
Upad kakovosti izobraževanja je res velik. Ga dnevno opažam, ker sem zaposlena v visokem šolstvu. Je pa tudi res, da je delež študentov, ki se študija loti z vso vnemo. To govorim ne samo za bibliotekarstvo, pač pa za vse smeri. In moram priznati, da me nove bibliotekarke, ki so študij zaključile v zadnjih letih, zelo navdušujejo. No, tiste, s katerimi sem v stiku in ki so se v zadnjem času zaposlile sveže po študiju. Za druge (vključno s tvojo kolegico), ne vem. Če je študirala z muko, potem je jasno, da nima pojma. Te moje pa so vrhunske, toliko novega znanja delim z njimi, da sem jim prav hvaležna.
Res pa je, da se produkcija znanja, informacij in literature v današnjih časih in z mediji, ki so na voljo, tako razvija, da pred 10 leti, ko sem jaz zaključila študij, tega še ni bilo. Jaz se s tem srečujem v praksi, te punce, ki so pa zdaj končale, pa so maherice.
Všeč mi je, ker je sistem lep, “čist”, vzajemen. Tudi pri zapisih si zelo pomagamo, nikoli še nisem naletela na primer, da bi me kdo zavrnil, če sem potrebovala nasvet, pomoč, informacijo glede kakšnega gradiva, kjer sem imela dilemo. In enako nisem nikoli zavrnila nobenega.
Delo na izposoji – odčitavanje črtnih kod in pospravljanje knjig – je samo del, ki ga vidite. Zelo vehementno si nekateri upate trditi, da bi bila trgovska šola dovolj. Ne rečem, za izposojo morda celo res, če bi človek delal samo to, zato so v večjih knjižnicah zaposleni na izposoji s precej razgibano izobrazbo, od gimnazijskih maturantov, do volunterjev, ki so po izobrazbi veterinarji ali sociologi, do tudi precej višjih nazivov.
Jaz si dela in poklicev drugih ne upam sodit. To je kot bi rekli, da zdravnik za pogledat grlo in ugotovit, če je rdeče, ne potrebuje medicine. Jaz si tega ne upam niti pomislit, kaj šele, da bi tako na prvo žogo sodila in obsodila.
Plače so pa različne. Odvisno v kateri vrsti knjižnice delaš. V visokem šolstvu so plače na področju knjižničarstva najslabše, čeprav delamo najbolj zahtevna dela, po manjših fakultetah so zaposlene po ena, dve, ki pokrijejo tako izposojo za ves dan, kot tudi zahtevno delo vodenja bibliografij, nabave, obdelave gradiva, izobraževanj uporabnikov, objav diplomskih nalog na spletu, pa še vse ostale naloge, ki so vezane na študijski proces, kjer je interakcija tako administrativna kot izobraževalna.
Moja plača po 15 letih delovne dobe in z vsemi dodatnimi licencami, ki jih je potrebno pridobiti za delo v programu, je za 300 eur (neto) nižja od plače osnovnošolske knjižničarke – prej razredne učiteljice malo pred upokojitvijo, ki so jo dali delati v knjižnico z vašimi sončki in jim izposoja slikanice. Zdaj veste kje se najbolj splača In ja, prednost pred bibliotekarji imajo tudi hišniki, ki ne zmorejo več opravljati dela hišnika. Za v knjižnico je dober itak vsak, ki ima 5 minut časa
Kar piše Sabi, v praksi ne drži. NAJ BI je širok pojem. V preteklosti sem izvisela nekajkrat na razpisih za knjižničarja v osnovni šoli. Enkrat so me hoteli zaposliti za leto dni, da bi jim vzpostavila knjižnico v COBISS-u (torej vzpostavila program, vključila knjižnico v sistem, prevzela zapise vsega obstoječega zapisa in avtomatizirala izposojo, zjutraj bi imela varstvo pred poukom, popoldne pa bi imela podaljšano bivanje). Po letu dni bi mi potekla pogodba, ker “oni čakajo eno učiteljico, ki ima zdaj psihične težave, ampak je na zdravljenju in ima še nekaj let do penzije, pa bi jo dali z naslednjim letom v knjižnico…”
Lep pozdrav.
V knjižnjici v mojem kraju pa ni važno kakšno izobrazbo imaš. Tukaj zaposljujejo samo po poznanju. Sodelavke so vse v sorodstvenih in drugih vezeh.Mati-hči, teta- nečakinja, soseda..Izobrazbo pa imajo od gimnazije, pa tudi druge smeri s 5 stopnjo. Včasih naletim na kakšno ki je tam zaposlena, ki s svojim obnašanjem še zdaleč ne sodi na omenjeno delovno mesto. (Naprimer, da se na ves glas krohota, ker med delovnim časom prebira smešnice po računalniku.) (Ali pa, da članarino računa 2x, ker je nesposobna registrirat v računalnik podatek o vplačilu.)..
Kar piše Sabi, v praksi ne drži. NAJ BI je širok pojem. V preteklosti sem izvisela nekajkrat na razpisih za knjižničarja v osnovni šoli.
Ja, verjamem, da se dogajajo take nepravilnosti. Jaz sicer nisem imela takih izkušenj, vsaj v osnovnih in srednjih šolah po Ljubljani smo imeli vedno prednost bibliotekarji s pedagoško izobrazbo. V osnovnih šolah je tudi problem normativ, ki ga velikokrat ne dosegajo in potem knjižničarji počnejo zraven še marsikaj drugega ali pa raje v knjižnico “vtaknejo” kar učitelja, ki ima premalo ur svojega predmeta. Ampak potem knjižnica ne živi tako, kot bi morala, kajti učitelj je razpet na več koncev in se ne more nobeni stvari posvetiti 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Da pa v šolski knjižnici poteka le izposoja gradiva tisti dve urici na dan, pa po moje ni ravno poslanstvo šolske knjižnice.
Ja, delam v knjižnici, vendar na žalost trenutno “le” honorarno, ker na novo (baje) ne zaposlujejo. Nisem študirala bibliotekarstva, v času dela preko javnih del sem naredila strokovni izpit, po poklicu sem literarna komparativistka in sociologinja. So pa v knjižnici zaposleni različni poklicni profili, imam sodelavko, ki je biologinja. Drugače pa, razen v šolskih, kjer najraje zaposlijo dipl. bibliotekarja, ki naj bi bili tudi pedagoško usposobljeni, delajo v knjižnici večinoma humanisti in družboslovci (slovenisti, um. zgodovinarji, jezikoslovci, tudi lit. komparativisti, sociologi …). Seveda je odvisno od vrste knjižnice, v kakšni specialni bodo raje vzele bibliotekarja, ki dobro pozna določeno področje, ali pa nekoga, ki ima neko specialno znanje in strokovni izpit.