Zaposleni v knjižnici

A se je od leta 2013 – 2014 kaj spremenilo?

Tema: http://med.over.net/forum5/read.php?151,8429768

Se je uspelo kateremu zaposliti v knjižnici (šolski, splošni, strokovni) takoj po končani fakulteti?

Cudovita sluzba, sem si danes ob obisku ponovno mislila, da bom v drugem zivljenju knjiznicarka. Tri so bile, dve sta cvekali, ena je brala revijo. Nestresna in neodgovorna sluzba. Odlicno-v sluzbi si in lahko knjige beres. Kaj je lepsega kot to? �

No, jaz ti lahko tako rekoč iz prve roke povem – prav nič, vsaj pri nas ne. Moj otrok sedaj že dve leti fura prostovoljstvo, piše prošnje oz. ponudbe ali kako se temu reče po novem. Ves čas imajo zaposlene študentka (kar je bila tudi moja, dokler je imela status), kar pomeni, da kader potrebujejo, vendar pa zaposlijo pa ne.

No, tole je pa definitivno ena “vaška knjižnica (ali pa si uletela pet minut po odpiranju), ker pri nas še nisem naletela na tako sliko. Sploh je nestresna takrat, ko jim sistem “pade dol”, pa ko avtomati za vračilo odpovedo, pa ko se najde kakšna taka mona, ki gleda samo fasado in začne utrujati, pa takrat, ko se na mrtvo skregajo za vračilo 5 centov zamudnine, pa ko mularijo, ki se po wc-jih dol daje, lovijo……

Po moje se ni. Zaposluje se ali po vezah ne nujno dipl. bibliotekarje, ki so lahko potem v bistvu samo na izposoji ali bibliotekarje z licenco za vzajemno katalogizacijo. Moj nasvet, če si dipl. bibl. in v fazi iskanja službe, plačaj si izobraževanje za licenco. Sicer je postopek dolg in kar drag, ampak licenca je vseeno možnost več za zaposlitev, posebej v visokošolski (bibliografije profesorjev) ali specialni knjižnici. Pohiti, ker so z izobraževanji za letos že začeli. Najdeš jih na portalu Izobraževanje (cobiss.si). Good luck.

Veliko hodim v knjiznico. Nekoc sem iskala neko knjigo in ker je nisem nasla, sem knjiznicarko prosila naj mi pomaga. Zabrusila mi je, da so knjige zlozene tako, da jih lahko vsak najde in jo naj kar poiscem. Ne bi rekla da ni imela casa, bile so tri in sem jih zmotila sredi klepeta. Potem sem zamenjala knjiznico. Sedaj hodim v eno manjso. Tam pa je super knjiznicarka, vedno prijazna in pripravljena svetovati ali pomagati. Vsi bi se lahko zgledovali po njej. Drugace se pa strinjam, da je to sanjska sluzba, tudi sama bi bila z veseljem knjiznicarka.

V šolski knjižnici lahko delaš tudi kot matematik(kot druga oseba, prva pa je prof.slo oz kjnižničar), zaposlijo po oš, le da imaš diplomo.
Delo je fajn, razgibano, ni res pa da imaš cajt za brat knjige, ker je delo zelo razgibano in nimaš prostih rok…ali pa čas za gledat v zrak. Govorim za šolsko knjižnico.
Pravtako v sš delo v knjižnici.

Vsaj meni je bilo delo všeč, nekaj novega, umirjeno in hkrati razgibano, itak je v šoli fajn. :)))))))))))))))))))

No, tole je pa definitivno ena “vaška knjižnica (ali pa si uletela pet minut po odpiranju), ker pri nas še nisem naletela na tako sliko. Sploh je nestresna takrat, ko jim sistem “pade dol”, pa ko avtomati za vračilo odpovedo, pa ko se najde kakšna taka mona, ki gleda samo fasado in začne utrujati, pa takrat, ko se na mrtvo skregajo za vračilo 5 centov zamudnine, pa ko mularijo, ki se po wc-jih dol daje, lovijo……[/quote]

Hahaha. Dol padeš s kakšnim stresom se spopadajo. Ti knjižničarji so luštni tudi, ko jih gledaš kako delajo s polževo hitrostjo. Res, pod neverjetnim stresom so. :))))

Kako nekateri že na uč lahko ocenite, kdo dela in kdo ne – kako se tega naučiš?

Jaz pa vem, da je vsako delo z ljudmi stresno. So sicer različne stopnje stresa, ampak vse je stres in zato kar tako oceniti, da pa delo knjižničarjev je pa tako na izi, je totalen mimostrel. In po eni slabi izkušnji to prenesti na vse, še večji. Ampak to je tako fino, a ne? Eno gnilo jabolko, in je vsa gajba za v kontejner!

Zares pravi stres je, ko delaš z velikimi zneski denarja (10. 000 eur dnevno), imaš opravke z vplivnimi osebami in napornimi poslovnimi partnerji, ko te roki priganjajo, ali si drugače v gužvi in ko kriješ iz lastnega žepa, če denar ne štima. Ne smeš delati napak med hitenjem ali pa letiš iz službe. Pravi mimostrel je, ko ti nekdo izjavi, da je v knjižnici stres. Smeh!

oooo tema o knjižnicah…
Knjižnica je moj drugi dom. Tukaj sem tako rekoč doma.
Penzionisti imamo čas hodit v knjižnico, se malo podružim z svojimi penzionistkami in čas hitreje mine.
Dec naj si pa kar sam pere in kuha.
Knjižnica…ja, tale moja je prav gajstna. Pa punce ki delajo not tudi so gajstne. Včasih jih takole opazujem in sem opazila eno stvar. Sploh ni tako zelo naporno, ampak te punce kar jambrajo kako jih vse boli in kako trpijo..
Seveda, a si ti predstavljaš eno z 50-/+ kg pa celo goro knjig mora razporejat po policah, dol in gor in dol in gor..
To je hud stres, trpijo noge in živci. Odnosi so pa taki; Recimo da je na enem oddelku zaposlenih 3 kokoši in dva petelina. In je hudo, če je ena tako žleht, da druge komandira, izvaja mobing..Veste, to so resne stvari.
Zato jaz pravim, svet bibliotekarstva ni za vsakega…Le za tistega z najmočnejšimi živci in nogami.

Zares pravi stres je, ko delaš z velikimi zneski denarja (10. 000 eur dnevno), imaš opravke z vplivnimi osebami in napornimi poslovnimi partnerji, ko te roki priganjajo, ali si drugače v gužvi in ko kriješ iz lastnega žepa, če denar ne štima. Ne smeš delati napak med hitenjem ali pa letiš iz službe. Pravi mimostrel je, ko ti nekdo izjavi, da je v knjižnici stres. Smeh![/quote]

Trikrat ugibam, opisuješ sebe? Veš, ljudje smo različni in zato je tudi dojemanje stresa različno. Za nekoga je stres že preprost nakup kruha in mleka v samopostrežni, za nekoga pa tudi grožnja s smrtjo to ni. In še vedno trdim, da kar tako na uč ocenjevati in ugotavljati, da to pa ne sodi v to kategorijo, je skrajno nesramno.

Zares pravi stres je, ko delaš z velikimi zneski denarja (10. 000 eur dnevno), imaš opravke z vplivnimi osebami in napornimi poslovnimi partnerji, ko te roki priganjajo, ali si drugače v gužvi in ko kriješ iz lastnega žepa, če denar ne štima. Ne smeš delati napak med hitenjem ali pa letiš iz službe. Pravi mimostrel je, ko ti nekdo izjavi, da je v knjižnici stres. Smeh![/quote]

Trikrat ugibam, opisuješ sebe? Veš, ljudje smo različni in zato je tudi dojemanje stresa različno. Za nekoga je stres že preprost nakup kruha in mleka v samopostrežni, za nekoga pa tudi grožnja s smrtjo to ni. In še vedno trdim, da kar tako na uč ocenjevati in ugotavljati, da to pa ne sodi v to kategorijo, je skrajno nesramno.[/quote]

Se strinjam s teboj, da različno dojemamo in prenašamo stres. Že samo življenje je stresno. Če nekomu že delo v knjižnici pomeni stres, kako bi šele funkcioniral na bolj odgovornem delovnem mestu. Saj bi ga kap! O nesramnosti bi tudi lahko debatirali. Za nekoga je moja izjava najhujša žalitev, za drugega pač iskreno mnenje. Na tebi je, koliko si boš mojo izjavo k srcu vzela.

na svetu obstajajo neki objektivni kriteriji glede stresa pri posameznih poklicih in knjižničarji redno kotirajo kot poklici z najnižjo ravnijo stresa….

drugo pa je, kako ljudje dojemajo svojo službo in kako dojemajo stres
za ene je stres že to, da jih nekdo grdo pogleda.
pa problem pri knjižničarjih je še v tem, da je njihovo delo po njihovi oceni zelo monotono in brez izzivov.

Iz prve roke poznam delo v knjižnici in potrjujem, resnično sanjska služba. Nobenih odgovornosti, nadur, psihičnega ali fizičnega pritiska, plača več kot odlična, sploh napredovanje v nazive te hitro pripelje na sorazmerno visoko pozicijo. Bibliotekarji so svojo branžo resnično povzdignili v znanost. Ravno zato se bojijo za stolčke in jamrajo na vse kriplje; tako udobne službice ni nikjer v javnem sektorju, resno delo v gospodarstvu pa itak ni zanje.
To je tudi razlog, da h koritu ne spuščajo mlajših kolegov. Na vseh ostalih pozicijah je treba prevzeti še kakšno odgovornost in pokazati učinkovitost, oni pa so nad vsem tem. Bi bilo zanimivo videti, kako učinkoviti bi bili v drugih sferah.

Nič si je ne bom jemala k srcu, ker ne leti neposredno name. Debatirava, mar ne? Dejstvo pa je, da nikoli nisem razumela ljudi, kako lahko kar tako na uč ocenjujejo delo drugih in brez nekega poznavanja tega dela kar določijo, kaj in kako. In ja, zame je to nesramno. Če dela ne poznam(š), ga pač ne morem(š) komentirati in ocenjevati, tako kot si ti zastavila v tej temi, sori.

Nekdo, ki se je odločil recimo za delo v knjižnici, verjetno sam pri sebi ve, da za delo, kot ga opisuješ zgoraj, ni primeren (in obratno), vendar pa to še ne pomeni, da je pa potem to delo kar tako, nekaj “u izi”. Pa to isto velja tudi za druga področja.

Konec koncev, tudi delo natakarja recimo, je izredno enostavno (po komentarjih tukaj gor), opravlja ga lahko vsak, ki ima dve minuti časa – pa se bova verjetno obe strinjali, da ni ravno tako. Je natakar in je kelnar:))).

S tem pa z moje strani debato zaključujem, ker itak ne bova prišli skupaj:)).

To je odvisno od knjižnice do knjižnice. Šolska ali splošna (če delaš na izposoji) – vsekakor bolj monotono, knjige ven, knjige not, knjige na polico, visokošolska ali specialna (govorim o kotirajočih fakultetah oz. inštitutih, kjer se opravlja raziskovalno delo) pa ni prav nič monotono in zahteva ogromno znanja kot podporo raziskovanju. Normalno je, da tisti, ki niso v akademskih in raziskovalnih vodah ne veste nič o tem, ampak tukaj so potenciali za nazive, projekte, akreditacije in druge predpisane postopke. Vsak dela to, kar si je izbral in za kar se je usposobljen, priliko smo imeli vsi.

moja prijateljica se ne bi strinjala s tabo. ampak verjetno si imela fajn šefico.

Če bi lahko brala knjige, bi bila to moja sanjska služba. Ampak jih ne moreš. Ni časa. Ogromno stvari je za naredit, ki jih navadni obiskovalci ne vidijo.
Poznam dve, ki sta nekaj let iskale in lovile službo v knjižnici. Ena se je vozila iz KK v Lj, ker bližje ni dobila. Bila sem reden gost v Valvasorjevi knjižnici v Krškem. Prijazni in hitri. Kjer sedaj bivam, sem se vpisala, ampak po nekaj obiskih odnehala. Preveč kaotično. Sem pač z vasi, navajena na komot.

No, tole je pa definitivno ena “vaška knjižnica (ali pa si uletela pet minut po odpiranju), ker pri nas še nisem naletela na tako sliko. Sploh je nestresna takrat, ko jim sistem “pade dol”, pa ko avtomati za vračilo odpovedo, pa ko se najde kakšna taka mona, ki gleda samo fasado in začne utrujati, pa takrat, ko se na mrtvo skregajo za vračilo 5 centov zamudnine, pa ko mularijo, ki se po wc-jih dol daje, lovijo……[/quote]

Hahaha. Dol padeš s kakšnim stresom se spopadajo. Ti knjižničarji so luštni tudi, ko jih gledaš kako delajo s polževo hitrostjo. Res, pod neverjetnim stresom so. :))))[/quote]

Sam res … Na žalost se to isto dogaja v eni od največjih knjižnic. O tem smo že veliko pisali, ne bi spet, no …:))
Ne moreš verjet, da si upajo še celo pritoževati se. To je res višek nesramnosti in arogance.

ni boljšega po moje, kot delo v knjižnici…kolegica dela tam..kaj češ lepšega..tu in tam kakšna pavljična ura za otroke. tu in tam kakšno predavanje za srednješolce..ko pridejo prvi letniki in se seznanjajo kako in kaj…dopoldan med tednom ponavadi itak ni gužve…v glavnem tko na izi…da je služba lepša, kot pa bit doma fraj…ko so počitnice, prazniki, imajo prilagojen urnik, so dosti prosti…plača odlična..in hitro lahko kam prilezeš…dve moji bivši sošolki iz gimnazije sta knjižničarki..sta med najbolj zadovoljnimi z svojimi službami…v primerjavi z ostalimi..
če pa je stres se kregat za 5 centov zamudnine, pa tud ne vem, kaj je stres..sej drugače bi pa še zaspali na delovnem mestu, če ne bi bilo tega “strašnega” adrenalina…občasno..tu in tam..

pa vi to debatirate kar tak nekaj v tri dni
ne debatiramo o tem, kako strokoven moraš bit za opravljanje službe, koliko znanja moraš imet, ampak o izpostavljenosti stresu.
to nima nobene veze s tem, koliko znanja moraš imeti, da lahko opravljaš neko službo…

pri stresu pa se štejejo recimo
roki za opravo neke naloge
odgovornost za napake
zahteva po doseganju rezultatov
itd itd itd…
in ne intelektualna zahtevnost dela!!!

Moj Bog iz kje si se pa ti vzela?! Dela knjižničarka je stresno?! To je ena najbolj nestresnih možnih služb kar se dela tič. Če imaš pa zoprne sodelavce je pa itak drugo.

pa vi to debatirate kar tak nekaj v tri dni
ne debatiramo o tem, kako strokoven moraš bit za opravljanje službe, koliko znanja moraš imet, ampak o izpostavljenosti stresu.
to nima nobene veze s tem, koliko znanja moraš imeti, da lahko opravljaš neko službo…

pri stresu pa se štejejo recimo
roki za opravo neke naloge
odgovornost za napake
zahteva po doseganju rezultatov
itd itd itd…
in ne intelektualna zahtevnost dela!!![/quote]

V visokošolski knjižnici je pomembnejši del opravil vnos osebnih bibliografij. Te morajo biti narejene do roka, ko se profesorji habilitirajo. Nepravilni zapisi lahko povzročijo, da se učitelji ne habilitirajo, s tem potegne za seboj (ne)zmožnost opravljanja določenih del, morda niti več ne svojega, kaj šele biti mentor. Me zanima, kako bi bilo tebi, če bi imela spisano diplomo samo za oddajo, naenkrat pa tvoj mentor ne more biti več tvoj mentor. To lahko za sabo potegne tudi to, da ti ne diplomiraš v roku, da ti propade dogovorjena tema, da ne dobiš izobrazbe in s tem ne naziva, s katerim se boš potegovala za delovno mesto, npr. S temi zapisi se fakultete potegujejo za projekte, s projektom priteka denar, ki ga ministrstvo nima. Ni zapisov, ni projektov. Ena banalna napaka v zapisu lahko pomeni izgubo točk za raziskovalca. Kontrole na tem področju se izvajajo dnevno, je več organov, ki jih pregledujejo. Pred časom je bil izdan tudi pravilnik, po katerem so lahko katalogizatorju, ki se zatipka oz naredi nekajkrat napako (pri čemer gre res za napake kot so zatipkanje), odvzeli licenco za delo. To pomeni, da mora toliko paziti, da bo naredil točno, kot nek računovodja, ki operira z nulo več ali nulo manj. Za nekoga je to stresno, za drugega ne. Morda bi se točno ti, ki se imaš za vrhunskega delavca na svojem področju, usrala v operacijski dvorani, kirurg se pa ne. Morda bi se vrhunsko izkušen pilot letala usral kot baby-sitter od strahu in stresa. Morda bi se izkušena računovodja od stresa usrala kot predavateljica in morda bi se zobozdravnik usral od strahu, če bi moral delat v ZOO in hranit živali.

Vsekakor pa ste STRES v debato potegnili vi, ki ste pač škodoželjni in ljudomrzni. Vidite to, kar želite videti. Na koncu se sprašujem zakaj niste bili tako pametni, da bi vpisali 4 letni študij, diplomirali, naredili strokovni izpit, naredili licenco (ki pride PO študiju in za katero se jih vedno več odloča samoplačniško, kar stane okoli 2.000 eur), saj možnost opravljanja tako lagodnega dela za tak bajen denar ste imeli vsi. Dejstvo pa je, da se niste, ker prezirate delo, ki ga ne poznate. Plača knjižničarja je pa od 21. do 31. razreda, pri čemer je 21. razred 959,36 eur bruto, kar je okoli minimalca, kajne?

hodim v mojo “vaško knjižnico” podružnica knjižnice Bežigrad

Vse je odvisno od knjižničarke. Včasih, ko sva hodila še skupaj z mojim pokojnim možem, je knjižničarka natančno vedela kaj je kdo od naju že prebral in kakšno zvrst bereva, knjige nama je pripravila in vedno so bile zadetek v tarčo :).
Tudi sedaj jih je nekaj, ki so super, povejo, pomagajo, se trudijo in ena je, ki ji je povsem vse pretežko, in še težje. Ker to vem, prilagodim pričakovanja njej. Vrnem knjige in grem in pridem naslednji dan, ko so druga dekleta. Imava mir obe.

Bi bila pa tudi meni, kot uporabnici knjižnice, to sanjska služba. Ker pač podrobnosti dela ne poznam.
Vesela sem, da knjžnice obstajajo!!!