Zaposlenim morate zagotoviti pravico do odklopa
A vi vaše delavce pustite na dopust. Moji morajo biti med dopustim max 1h oddaljeni od firm. Da če je sila, priletijo in zrihtajo stvar.
Zadnjič mi gre en na dopust. Zjutraj je mel ene tri urce pogovorov, pa popoldan, ko je prišel iz plaže. Kaj pa je to. Ko baba pospravlja po zajtrku in dela senvdiče za na plažo pa zvečer ko kuha makaronflajš, ima on zlati čas pogledat maile in poklicat. Pol pa si je te ure pisal še med nadure. Malo morgen. Dopust maš pisan si pozabo?
Zvarek, 26.07.2024 ob 12:12
Kulk kompliciranja – moje delovno mesto zahteva mesečno sledenje novostim in sprotno izobraževanje. Bodo zdej spisal zakon, kjer je ne bom smel tega delat doma na svojem računalniku. Kje piše, da men paše odklopit. Brezvezna in glupa zakonodaja.
Kaj takega lahko napišecsamo novodobni suženj.
Ki dobiva erekcije, ker je 24 ur dnevno na razpolago šefom. Še slabše, kot kurba v bordelu, ki na 24 ur IZKLOPI vsaj 10, ali 12 ur..
KI NIMA svojega življenja! Šefi pa seveda, navdušeni.
Imate urejeno, 26.07.2024 ob 11:13
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Novela ZDR-1D določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskem zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd.
V zvezi z izvajanjem pravice do letnega dopusta v povezavi s pravico do odklopa lahko povzamemo, da mora biti v skladu z namenom pravice do letnega dopusta delavcu zagotovljeno, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.
Objavljamo tudi nekaj primerov dobrih praks v prostoru Evrospke unije:
a) Volkswagen:
Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.
Učinek: Ta ukrep je pripomogel k zmanjšanju stresa in izgorelosti med zaposlenimi, saj jim je zagotovil, da se lahko odklopijo od dela in se osredotočijo na zasebni čas brez pritiska prejete e-pošte.
b) Daimler
Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo “Pošta na dopustu”, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.
Učinek: Ta ukrep podpira zaposlene pri popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.
c) AXA Francija
Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
Učinek: Ta ukrep je pripomogel k bolj uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.
d) Orange Francija
Podjetje Orange France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.
Učinek: Ti ukrepi so privedli do znatnega zmanjšanja ravni stresa zaposlenih in povečali ugled podjetja kot podpornega delodajalca.
e) SAP
SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.
Učinek: SAP-ov pristop je privedel do opaznega izboljšanja počutja zaposlenih, ki poročajo o manjšem stresu in bolj uravnoteženem osebnem življenju.
f) L’Oréal
Družba L’Oréal je uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in uvedla obvezna obdobja “digitalnega razstrupljanja”, v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.
Učinek: Ta ukrep je izboljšal počutje zaposlenih in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej učinkovit pa je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa in preprečevanju izgorelosti.
g) Schneider Electric
Družba Schneider Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas odklopa med dopustom.
Učinek: Zaposleni v družbi Schneider Electric poročajo, da se počutijo bolj odgovorne za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar vodi k večjemu zadovoljstvu pri delu in produktivnosti.
h) BMW
BMW je uvedel smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z delom, zunaj delovnega časa.
Učinek: Ta pristop je privedel do bolj spoštljivega in uravnoteženega delovnega okolja, v katerem zaposleni čutijo podporo pri ohranjanju zdrave ločnice med poklicnim in zasebnim življenjem.
i) IKEA
IKEA je uvedla politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politika se krepi z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje zaposlenih.
Učinek: Ta politika je izboljšala zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih, ki se počutijo bolj cenjene in manj prisiljene, da so stalno povezani z delom.
j) Vodafone Španija
Vodafone Španija je uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.
Učinek: Politika je omogočila boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter prispevala k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu.
Ne razumem zakaj ne bi uporabljali pravice do odklopa še med delovnim časom, torej ugasnemo maile in telefone, delodajalec pa nam omogoči igranje golfa in podobne športe,
Rogoza, 26.07.2024 ob 14:25
dokler jaz nekomu dajem plačo, se mi mora ZMERAJ javiti na telefon. Pa strankam tudi. To je stvar odnosa do posla in podjetja. Stranke pač kličejo kadarkoli in če se odklopiš, jih pač izgubiš.
Super. A potem je plačan 24 ur na dan 7 dni v tednu? Močno dvomim.
Imam lastno podjetje in nisem vedno dosegljiva. Imam stranke ki to brez problema sprejmejo, ker sami funkcionirijo na podoben način. Celo s tistimi čez lužo se dogovorit za sestanek preko timsov v normalnih urah.
Psihopatski direktorji pričakujejo da bodo ljudje za male denarje živeli za podjetje. Moderni sužnji. In očitno jih je kar nekaj takih da je treba sprejet tak zakon.
Rogoza, 26.07.2024 ob 19:03
ja, dam jim službene telefone z neomejenimi klici, lahko tudi za privat, to ne kompliciram. Ampak odgovarjat pa morajo na klice, razen 0d 22. do 7.h. To je odnos do dela, firme in do strank, zato se ne plačuje nič ekstra. Kdor nima delovne morale, nima u moji firmi kaj iskat.
Večina tu gor vas je pa itak lenuhov in zato u življenju niste nič ustvarili.
JA, ti tud lohk ustvarjaš, ko imaš zaposlene nacketni privezane ko cucke. Povej keri delidajalec si, če ne znaš zorganizirati dela tako, da procesi funkcionirajo, kjub odsotnosti nekoga. In pol pričakujete, da vam bodo preostanek do 24/7 celo zastonj delali. Za rogačo, če ne bo citiralo.
Tiste stranke, ki kličete firme po 15 uri ste vse bolane. Krive so gnile stranke, ker nimajo bontona. Bonton je ,da kličeš stranko med 8 in 14 uro. Saj po bontonu klicati nekoga pred 8 uro je skrajno egoistično in nespoštljivo, isto klicati nekoga po 14 uri, ko se še pripravljajo po malem na odhod domov. Vsi bi se morali naučiti v Sloveniji bontona.
Noben človek pa ne more živet 24 ur na dan za službo. menim da bi se moral v skrajnem primeru onemogočit zaposlenim dostop do službenih mailov in telefona po koncu delovnega časa. Vsaka stranka še je počakala kak dan, dva al pa tri na vaš odgovor.
V našem podjetju (30+ zaposlenih) bodo s septembrom nastavili časovnik na emaile in dostop do podatkov (strežnik, oblak), da izven časa maili ne bodo dosegljivi. Tudi če želiš delati ne boš mogel, ker bodo maili dostavljeni izključno med delovnim časom. Izjema so direktorji. Imamo vsi službene telefone in računalnike, ki jih uporabljamo v privatne namene brez gledanja kaj in koliko kdo porabi.
T
Naši, 28.08.2024 ob 10:16
V našem podjetju (30+ zaposlenih) bodo s septembrom nastavili časovnik na emaile in dostop do podatkov (strežnik, oblak), da izven časa maili ne bodo dosegljivi. Tudi če želiš delati ne boš mogel, ker bodo maili dostavljeni izključno med delovnim časom. Izjema so direktorji. Imamo vsi službene telefone in računalnike, ki jih uporabljamo v privatne namene brez gledanja kaj in koliko kdo porabi.
Točno tako. Tisti trol iz Rogoze je verjetno direktor enega vaškega kurbišča, kjer so stranke res 24/7 potrebne.
@star dec: moje delo je moj hobij, zakaj bi moral odklopit? Ker si je nek posranec, ki ima 3 mesece delovne dobe tako zamislil. Buelshit.
Zvarek, 01.11.2024 ob 22:19
@star dec: moje delo je moj hobij, zakaj bi moral odklopit? Ker si je nek posranec, ki ima 3 mesece delovne dobe tako zamislil. Buelshit.
Ne tako poslujejo že vsaj desetletje večje nemške firme.
Najbrž vedo, zakaj…
In najbrž vedo zakaj nekatere države, ki so poskusno uvedle:
– petdnevni delovni teden
– nekatere celo štiridnevni
– nekatere pa 6-urni delovnik
Vsi omenjeni VEDO ZAKAJ!
Ker 20-30 odstotokov ljudi ne zdrži 40 let dela, če dela 6 dni tedensko, ali če ima vsak mesec 200 oddelanih ur, plačo pa za 168.
Sicer pa me BK, v pokoj sem šel leta 2000, takrat pa (skoraj) še ni bilo takih obremenitev…
Je pa tole danes (biti pripravljen/omrežen/dosegljiv 12, ali celo 18 ur dnevno, pa še ob vikendih, mazohizem.
In seveda strah, kaj boste, če izgubite službo.
Star dec, 01.11.2024 ob 23:19
Ne tako poslujejo že vsaj desetletje večje nemške firme.
Najbrž vedo, zakaj…
In najbrž vedo zakaj nekatere države, ki so poskusno uvedle:
– petdnevni delovni teden
– nekatere celo štiridnevni
– nekatere pa 6-urni delovnik
Vsi omenjeni VEDO ZAKAJ!
Ker 20-30 odstotokov ljudi ne zdrži 40 let dela, če dela 6 dni tedensko, ali če ima vsak mesec 200 oddelanih ur, plačo pa za 168.
Sicer pa me BK, v pokoj sem šel leta 2000, takrat pa (skoraj) še ni bilo takih obremenitev…
Je pa tole danes (biti pripravljen/omrežen/dosegljiv 12, ali celo 18 ur dnevno, pa še ob vikendih, mazohizem.
In seveda strah, kaj boste, če izgubite službo.
Uvedli že, uvedli. A če ne gre ravno za podjetja, ki izdelujejo neke specifične izdelke ali storitve z visoko dodano vrednostjo, bo s takimi poskusi težko konkurirati neki Kitajski s sistemom 996. Pojasnilo – 996 pomeni delo od 9. do 21. ure, 6 dni tedensko. Evropa se sicer še nekaj napihuje s carinami, a žal bolj Evropa rabi Kitajsko, kot pa obratno.
Kot je napisal @Julij Cezar: ko bo enkrat po zaslugi “inovativnih” ukrepov vse crknilo, problemov z odklopom ne bo več.