Zaposljivost in plače strojnih inženirjev (višja šola)
Pozdravljeni 🙂
Glede na to, da se večina tem o zaposljivosti in plačah strojnih inženirjev vrtijo samo okoli diplomiranih inženirjev (tistih, ki so naredili faks), me zanima, kako je z tistimi, ki so končali višjo šolo? Delodajalci vedno bolj gledajo izkušnje, ki jih višja šola daje, faks pa ne več. Recitiranje enačb namreč ne vrti stružnice, tako kot so si nekateri predstavljali nekaj let nazaj. 😛
Za vsak odgovor se zahvaljujem
To je primera. Govorim o tem, da teorija pomaga praksi, ne more pa jo nadomestiti.
To se mi zdi iskreno povedano čudno. Sem bil na poletnem delu v Danfossu 3 leta nazaj. Vsi delavci na CNCjih, ki sem jih spoznal, so srednješolsko izobraženi. Z višjo izobrazbo bi pričakoval kakšno drugo delavno mesto, ne nujno na začetku, po kakšnem napredovanju pa recimo lažji razvoj.
Ne drži povsem, sam sem že leta 2007 imel višjo plačo kot samostojni CNC programer-operater,je sicer res je da sem bil iskan kader zaradi specialnih znanj, končna ponudba je bila 1600€ netto brez nadur, pred tem pa sem imel 1200-1600 netto odvisno od meseca, ponudbe nisem sprejel ampak sem raje šel na svoje, danes mi ostane 10 000€ mesečno kot plača.
To je primera. Govorim o tem, da teorija pomaga praksi, ne more pa jo nadomestiti.
To se mi zdi iskreno povedano čudno. Sem bil na poletnem delu v Danfossu 3 leta nazaj. Vsi delavci na CNCjih, ki sem jih spoznal, so srednješolsko izobraženi. Z višjo izobrazbo bi pričakoval kakšno drugo delavno mesto, ne nujno na začetku, po kakšnem napredovanju pa recimo lažji razvoj.
[/quote]
Z Univerzitetno ali najmanj visokošolsko stopnjo lahko dobiš boljše delo (npr. načrtovanje za računalnikom v pisarni), samo plača bo pa približno ista. Tekom let boš potem lahko napredoval… Je pa tako, da kot razumem ti nimaš univerzitetne ali visokošolske izobrazbe ampak višjo. Torej bolj sodiš v linijo, kjer se opravljajo ponavljajoča se dela, ne pa v pisarno, kjer je treba malo več uporabljat možgane in je veliko samostojnega dela. Izobrazba so pač neke izkušnje prelite na papir, ki naj bi jih učenci osvojili bistveno hitreje, kot pa da sami probavajo “na suho” preko več desetletji na delovnem mestu. Tako to je, pa če se ti postaviš na trepalnice in še tako odprto poslušaš gostilniške debate, kako se danes išče izkušnje. Pa saj, če, je na prijavnici za delovno mesto navedena kot zahteva, univierzitetna ali visokošolska izobrazba ne prideš niti na razgovor, ker te že prej takoj izvržejo…
Pa še opozorilo. Univerzitetni študij strojništva je po težavnosti primerljiv z medicino. Če nisi bil na srednji strojni odličen nimaš tam kaj iskati. Lahko poskusiš z visokošolskim študijem, samo, če vidiš da ti ne gre ne zapravljal časa in pojdi delat ali se prepiši na drug faks.
Srečno.
Ne drži povsem, sam sem že leta 2007 imel višjo plačo kot samostojni CNC programer-operater,je sicer res je da sem bil iskan kader zaradi specialnih znanj, končna ponudba je bila 1600€ netto brez nadur, pred tem pa sem imel 1200-1600 netto odvisno od meseca, ponudbe nisem sprejel ampak sem raje šel na svoje, danes mi ostane 10 000€ mesečno kot plača.
[/quote]
Pisal sem plačo za začetnika in samo za operaterja, kar je nekako v skladu s tem kar ima avtor teme. Za programerja je najbrž treba imeti kakšen večji pildek v žepu…
Z Univerzitetno ali najmanj visokošolsko stopnjo lahko dobiš boljše delo (npr. načrtovanje za računalnikom v pisarni), samo plača bo pa približno ista. Tekom let boš potem lahko napredoval… Je pa tako, da kot razumem ti nimaš univerzitetne ali visokošolske izobrazbe ampak višjo. Torej bolj sodiš v linijo, kjer se opravljajo ponavljajoča se dela, ne pa v pisarno, kjer je treba malo več uporabljat možgane in je veliko samostojnega dela. Izobrazba so pač neke izkušnje prelite na papir, ki naj bi jih učenci osvojili bistveno hitreje, kot pa da sami probavajo “na suho” preko več desetletji na delovnem mestu. Tako to je, pa če se ti postaviš na trepalnice in še tako odprto poslušaš gostilniške debate, kako se danes išče izkušnje. Pa saj, če, je na prijavnici za delovno mesto navedena kot zahteva, univierzitetna ali visokošolska izobrazba ne prideš niti na razgovor, ker te že prej takoj izvržejo…
Pa še opozorilo. Univerzitetni študij strojništva je po težavnosti primerljiv z medicino. Če nisi bil na srednji strojni odličen nimaš tam kaj iskati. Lahko poskusiš z visokošolskim študijem, samo, če vidiš da ti ne gre ne zapravljal časa in pojdi delat ali se prepiši na drug faks.
Srečno.
[/quote]
Je primerljiv z medicino? Zakaj pa potem medicina traja 6 let plus še pol leta strokovni izpit, strojništvo je pa trajalo 4 leta? Sedaj je sicer strojništvo 3+2 ampak je še vedno eno leto manj študija…
Strojništvo uni program, sem imel cimra in je zelo težek program, precej matematike, vendar je vseeno lažji kot medicina, ker na medicini so za težje izpite knjige po 1.200 strani za 1 izpit. In takih izpitov je precej. Medicina je veliko učenja na pamet, zato je zelo težko in je treba še več sedeti. Čez prste bi rekel da se je učil nekje za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj, tudi malenkost manj kolokvijev in vaj je imel, verjetno pa tudi zavisi za katero oceno se učiš. On je imel 7, 8 večinoma.
Avtorju prispevka. Mati je delala v podjetju, kjer so imeli veliko strojnikov in inžinerjev elektronike in ogromna razlika je, če imaš samo srednjo šolo ali pa da imaš višjo, veliko večja kot pa med višjo in visoko ali univerzitetno. Sedaj je univerzitetni program tako samo 3 lete in je samo eno stopnjo višje in z višjo strojno so od delovodij, vodij projektov in še kaj. Tudi v znanih slovenskih podjetjih. Je pa seveda pri tistih ki imajo visoko ali univerzitetno prisoten kompleks večvrednosti, kar se tudi kaže v odgovorih. Delodajalci ne gledajo na to tako zelo. Prej bodo zaposlili nekoga z višjo strojno in 10 let izkušenj kot pa nekoga z uni in 1 leto izkušenj.
Plača je odvisna od marsičesa. Pri začetnikih je slabše, kasneje lahko bolje, če… si sposoben, če naletiš na ustrezno delovno okolje (beri delodajalcea), če če če.
Če govoriš o izkušnjah, ki jih dobiš v času šolanja (študija), ti tiste na višji strokovni šoli ne bodo kaj prida pomagale, ker gre zgolj in samo za prakso v času študija in nič več. Je korista, pa še kako, vendar jo imajo tudi na faksih za katere ti meniš, da “recitirajo enačbe”, v visokih strokovih programih je celo obvezna, na univerzitetnih ni, ni ni pa prepovedana. Tako, da tule z višjo strokovno, nisi kaj prida v prednosti. Manjkalo pa ti bo z višjo strokovno predvsem “recitiranje enačb” in to prej kot si misliš. Poznalo se bo tudi pri plači. Razen, če si sposoben in se boš enačb učil citirat sam, že ko boš zaposlen.
Je primerljiv z medicino? Zakaj pa potem medicina traja 6 let plus še pol leta strokovni izpit, strojništvo je pa trajalo 4 leta? Sedaj je sicer strojništvo 3+2 ampak je še vedno eno leto manj študija…
Strojništvo uni program, sem imel cimra in je zelo težek program, precej matematike, vendar je vseeno lažji kot medicina, ker na medicini so za težje izpite knjige po 1.200 strani za 1 izpit. In takih izpitov je precej. Medicina je veliko učenja na pamet, zato je zelo težko in je treba še več sedeti. Čez prste bi rekel da se je učil nekje za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} manj, tudi malenkost manj kolokvijev in vaj je imel, verjetno pa tudi zavisi za katero oceno se učiš. On je imel 7, 8 večinoma.
Avtorju prispevka. Mati je delala v podjetju, kjer so imeli veliko strojnikov in inžinerjev elektronike in ogromna razlika je, če imaš samo srednjo šolo ali pa da imaš višjo, veliko večja kot pa med višjo in visoko ali univerzitetno. Sedaj je univerzitetni program tako samo 3 lete in je samo eno stopnjo višje in z višjo strojno so od delovodij, vodij projektov in še kaj. Tudi v znanih slovenskih podjetjih. Je pa seveda pri tistih ki imajo visoko ali univerzitetno prisoten kompleks večvrednosti, kar se tudi kaže v odgovorih. Delodajalci ne gledajo na to tako zelo. Prej bodo zaposlili nekoga z višjo strojno in 10 let izkušenj kot pa nekoga z uni in 1 leto izkušenj.
[/quote]
Medicino se (lahko) naredi s pridnostjo in disciplino, strojništva ne. Tu je potreben razum.