Zapustil jo bom
@ uboga tvoja:
Ja, ja, kar kokodajsaj, ko te ščiti anonimnost. Ko te bo pa omrežil nek nogometaš, ki živi za pivo, nogomet in alu felgne, se pa jokaj, kako je brezčuten in plitek, ko boš kdaj v stiski. Ti dam kar nasvet vnaprej: NE jokaj tukaj na med-over, ker bo še slabše. 😀
nejč nimam z nogometasi, niti me ne zanimajo in niti nogomet nej pivo, ne alu felgne, sem se mlada in me moski niti ne vlecejo, kmetija me izpolnjuje in vas domaca. ne bou jokala, ker nikol je jokem. vsak je anomimen na formu, ceprav sta skoraj mojih let ne poznam primera take punce.
Mogoče se boš pa kdaj naučil tudi v nasvetih t.i. Sherlockov razbrati dobronamernost. Tudi če se ti zdijo pikri, si jih dobil predvsem zato, ker ti ne želij(m)o, da ponoviš naše težke življenske izkušnje in napake.
[/quote]
Ne mi reči, da ti je šlo do živega, ker se avtor ni odzval in si tako zajet med tiste, ki “počez sklepajo”? Ljudje se ne zavedajo, koliko podrobnosti povedo nehote o sebi – a tega sploh niso želeli. In koliko malih detajlov obenem spregledajo, ko glasno ploskajo sebi všečnim komentarjem.
Upam, da le potegne zase pravo potezo. Ona je že preteklost.
[/quote]
Poanta mojega posta je ta, da včasih ljudje rabimo kritiko. S pritrjevanjem in kimanjem in iskanjem izgovorov bomo avtorju verjetno všečni, vprašanje pa je, kakšno popotnico za naprej mu s tem nudimo.
Sicer pa zelo dober odgovor. Vsi o sebi seveda nehote povemo marsikaj. In ja, nekaj me je resda zbodlo. Od nekoga, ki se je v uvodnem postu pokazal kot razmišljujoč osebek, bi bilo pričakovati, da je vsaj do neke mere sposoben tudi kritičnosti in avtorefleksije. Nekako me zmoti, ko mi nek osebek na tak način izpade “fake”.
Tudi ta odgovor pove o meni marsikaj, kajne? Če želiš, si ga lahko razlagaš tudi kot izmikanje tvojemu prvemu stavku. Najbrž noben nasvet ni zgolj sam sebi namen, temveč osebi, kateri je bil dan. In ko smo pri vprašanju, ali je meni prišlo do živega to, kar ti trdiš, se lahko še vprašamo, zakaj si ti tako sklepal?
Kako ste pa prišli na fuzbalerje?
Avtor vnese
Ne mi reči, da ti je šlo do živega, ker se avtor ni odzval in si tako zajet med tiste, ki “počez sklepajo”? Ljudje se ne zavedajo, koliko podrobnosti povedo nehote o sebi – a tega sploh niso želeli. In koliko malih detajlov obenem spregledajo, ko glasno ploskajo sebi všečnim komentarjem.
Upam, da le potegne zase pravo potezo. Ona je že preteklost.
[/quote]
Poanta mojega posta je ta, da včasih ljudje rabimo kritiko. S pritrjevanjem in kimanjem in iskanjem izgovorov bomo avtorju verjetno všečni, vprašanje pa je, kakšno popotnico za naprej mu s tem nudimo.
Sicer pa zelo dober odgovor. Vsi o sebi seveda nehote povemo marsikaj. In ja, nekaj me je resda zbodlo. Od nekoga, ki se je v uvodnem postu pokazal kot razmišljujoč osebek, bi bilo pričakovati, da je vsaj do neke mere sposoben tudi kritičnosti in avtorefleksije. Nekako me zmoti, ko mi nek osebek na tak način izpade “fake”.
Tudi ta odgovor pove o meni marsikaj, kajne? Če želiš, si ga lahko razlagaš tudi kot izmikanje tvojemu prvemu stavku. Najbrž noben nasvet ni zgolj sam sebi namen, temveč osebi, kateri je bil dan. In ko smo pri vprašanju, ali je meni prišlo do živega to, kar ti trdiš, se lahko še vprašamo, zakaj si ti tako sklepal?
[/quote]
Ker si poudaril, da je bilo tvoje pisanje dobronamerno. A ti tega ne bi bilo treba, ker je bilo samo po sebi očitno.
Srečno!
Ja, pač imaš potrebe kakršne imaš, saj to je normalno. Jaz že vem, kako se zadeva konča, saj sem napisala že, da ti čestitam za pogum, da končaš zadevo. Če imata različne ideje o tem, kako bi naj zveza zgledala, drugega pač ne ostane. Sej ni nobena tragedija, da gresta narazen, verjetno tudi zanjo ne. Si bosta pač poiskala bolj skladne partnerje. Jaz gojim svoj ponos in nadzor nad svojim telesom toliko, kolikor se mi zdi potrebno, potrebe po krotenju moške narave pa nimam ravno. Se z nezrelimi moški ne zapletam, da bi jo imela.