zaračunavanje storitev fizični osebi in podjetjem ki niso davčni zavezanci v EU (mali davčni zavezanec)

Pozdravljeni,

Sem mali davčni zavezanec. Prijavljen za poslovanje s tujino, tako da za namene poslovanja s tujino ima moja davčna številka SI pred številkami.

Že nekaj časa ponujam svoje storitve oblikovanja in fotografije tudi v Italijo. Do sedaj so bile moje stranke v Italiji vedno davčni zavezanci s katerimi nisem imel nobenih težav pri izdajanju računov, saj sem, kot mi je bilo naročeno s strani računovodkinje, izdajal račune brez davka in pripisal reverse charge klavzulo.

Težava pa je nastala, ko sem dobil nekaj strank, ki so fizične osebe in eno stranko, ki je morda neke vrste samostojni podjetnik arhitekt in ima davčno, ki mi jo VIES sistem ne najde oziroma pravi da je neveljavna. Vatcheck tudi pravi da je neveljavna in mi tudi napiše, da bi moral zaračunati davek. Opazil sem, da na svoji spletni strani davčno piše brez IT pred številkami. Ne vem če to kaj pove. Sporočila mi je, da je njena davčna številka, tudi osebna davčna. In da ko izdaja račune svojim strankam v Italiji, 22% davek zaračunava, zraven pa še 4% za nacionalni sklad za socialno varstvo in pomoč za arhitekte. Če kaj pove, mi je rekla tudi, da če izda račun nekomu, ki je “libero professionista” (edini prevod ki najdem bi bil: oseba v svobodnem poklicu), pa zaračuna 22% davka plus tistih 4% minus “odbitek davčnega odtegljaja” v višini 20%. Upam da sem ta zadnji del pravilno prevedel iz ITA. S tujino ponavadi ne posluje, saj sem jaz prvi s katerim je poslovala. Tako da nima izkušenj.

Moje vprašanje pa je ali jaz fizični osebi v Italiji zaračunam davek ali ne?

Prav tako me zanima ali davek zaračunam omenjeni arhitektinji? Moja računovodkinja pravi da NE, ampak da jo moram zaprositi da mi izda dokument, s katerim potrjuje da je davčna zavezanka. Nato je njena računovodkinja odgovorila, da ji moram izdati račun z davkom.

Sprašujem se, kdo ima prav in eventuelno, če je zame kakšen problem, če ji izdam račun z davkom. Kar pa je ta trenutek zame najpomembneje zvedeti. In kakšno klavzulo, če sploh, pripišem na račun?

Povedati moram še, da sem računovodkinjo zamenjal s prvim januarjem, saj je nova v družini in zelo dobra in da je od mene sedaj ki se je ta primer zgodil zahtevala, da ji grem iskat na DURS odločbo o dodelitvi SI številke, da mi lahko dokončno preveri če kar mi je svetovala drži. Vendar bi moral jaz račun izdati do pojutrišnjem zjutraj, sem pa trenutno v tujini, zato ne morem na DURS. Če računa ne izdam do takrat, ga tudi več ne bom mogel.

Prosim za pomoč! Hvala!

Ker si zavezanec za DDV za storitve v EU izven SLO, moraš na računih, izdanih v EU izven SLO, zaračunati DDV in ga tudi odvesti državi,
razen v primerih, ko izdaš račun zavezancu za DDV oz. IVO ali karkoli že imajo v drugi državi članici EU. V tem primeru moraš napisati izjavo, zakaj DDV ni obračunan.
Vsem ostalim v EU izven SLO, ki pa niso v sistemu Vies, pa naj bo to fizična ali pravna oseba, ki ni v Vies-u, pa normalno zaračunaš DDV in ga tudi odvedeš DURS-u. Za le-te ni razloga (beri: ni izjave, klavzule…), zakaj naj ne bi plačali DDV-ja. Samoobdavčitve ne morejo narediti, ker niso zavezanci za DDV.

Lahko edino fizični osebi Giovanotu iz Italije izdaš račun, na katerega napišeš, da si ga izdal Jožetu iz Cerknice, in v tem primeru ne zaračunaš DDV-je, ker, če sem prav razumela, v SLO nisi zavezanec za DDV.

Hvala reka1808!
Super razumljivo si napisala in me rešila nastale situacije.
Še enkrat iskreno hvala!

Kljub temu, da je reka1808 mi v tem trenutku rešila situacijo, bi vseeno rad za bodoče situacije in druge bralce foruma, ki delajo s tujino, razumel še nekaj stvari v zvezi s to zadevo, če bo kdo tako prijazen, da se še temu posveti.

Je zelo čudno, da arhitektinja ni zavezanec za DDV, če ga zaračuna svojim strankam v Italiji. To me je zmedlo. Ampak tako kot pravite, če je v VIES sistemu ni, dejansko nebi smela biti. In če mi stranka reče, da naj ji davek kar zaračunam, je stvar še bolj jasna.

Ampak predpostavljajmo, da je italijanska stranka v resnici davčni zavezanec za IVO (DDV) in zelo površna oziroma ni navajena delati s tujino in ne gre za tem, da ji kot tujec DDV-ja nebi smel zaračunati. Je to kaj narobe? Jaz ga potem seveda odvedem.

Saj sem marsikje prebral in tudi moja računovodkinja pravi, da v Italiji ta registrar zavezancev ni najbolj verodostojen. Zato da je edini način za preveriti, da nekdo res ni zavezanec ta, da se zaprosi stranko, da pošlje potrdilo za ID številko. Ampak recimo tudi, da stranka potrdila noče poslati.

Sprašujem se tudi, kako to, da slovenski fizični osebi davka ne zaračunam, tuji osebi znotraj EU pa ja? Kakšna je razlika?

Italijanske zakonodaje ne poznam, bi pa morala biti usklajena z evropsko direktivo, tako da ne bi smelo biti bistvene razlike z našo zakonodajo glede obračunavanja IVE. Sicer pa, če stranka ni v Vies-u in če poleg tega še sama meni, da ji zaračunate DDV, se jaz ne bi obremenjevala s tem. Enostavno bi ji DDV zaračunala in ga odvedla Sloveniji.

Glede vprašanja, zakaj nobenemu slovenskemu kupcu (zavezancu ali nezavezancu za DDV) ne zaračunate DDV-ja, tuji osebi ali podjetju znotraj EU, ki ni v Vies-u, pa ja…, gre za to, da ste atipični zavezanec za DDV, kar pomeni, da ste zavezanec samo za EU izven Slovenije. Več o tem si preberite tukaj pod naslovom Registriranje zaradi poslovanja z EU: http://www.znajdise.net/index.php/120-poslovanje-s-tujino-in-ddv
Za razmisliti pa je, če se vam sploh splača biti atipični zavezanec za DDV. Če večinoma izstavljate račune kupcem izven Slovenije, stroške pa imate od slovenskih dobaviteljev, se vam najbrž bolj splača biti tipični (navadni) zavezanec za DDV, ker tako dobite vrnjen DDV od prejetih računov (si ga odbijate pri obračunu DDV-ja). Preračunajte, koliko DDV-ja od izdanih računov v Slovenijo bi plačali, in koliko DDV-ja od prejetih računov iz Slovenije bi dobili vrnjenega.

Presenečen sem, kako lahko nekateri vse tako jasno in jedrnato obrazložite. Super si reka1808!

Sem si prebral predlagan članek “Poslovanje s tujino in DDV”. Večinoma te stvari že poznam, se bom pa vsekakor bolje pozanimal pri računovodkinji o zadnjem delu:
“Obvezno pa upoštevajte pri katerih dobavah (blaga, storitev, prevozov…) – veljajo drugačna določila… o tem se posvetujte na davčnem uradu ali v vašem računovodstvu.”

Zadnje čase sem se ravno s tem ukvarjal, ko sem dobavljal poročne knjige iz tujine od davčnih zavezancev. Nekateri dobavitelji so mi davek zaračunali, drugi pa mi ga nikakor niso hoteli. Zato sem se v zadevo s svojo računovodkinjo pogovoril in ugotovil, da mi ga nebi smeli zaračunati, saj se moram samoobdavčiti v Sloveniji. Moram pa se še poglobiti v zadevo, da razumem če so kakšne izjeme in na kaj naj bom pozoren.

Kot zanimivost:
V Angliji sem naletel na dobavitelja, ki ima za določene poročne knjige napisano: “Prices shown exclude shipping & VAT is zero rated for this particular product.”. Obrazložitev: “Due to a court ruling involving HM Revenue and Customs, from February 2012 our Albums & Books are zero VAT rated.”

Dejansko sem o tem ali biti davčni zavezanec ali ne precej razmišljal in preračunaval. Ker trenutno še nudim večinoma storitve fizičnim osebam v Sloveniji (poročna in portretna fotografija), sem prišel do zaključka, da za enkrat se mi ne splača biti zavezanec za DDV. Saj so stranke vesele, ko jim sporočim, da bodo prejele račun brez davka. To je tudi moja konkurenčna prednost pred tistimi, ki so v moji branži davčni zavezanci. Zato jih je tudi zelo malo. Fotografi nimamo dobaviteljev. Oziroma zelo malo (foto in računalniška oprema, poročne knjige, sejmi). Majhen delež v primerjavi z izdanimi računi.

Po drugi strani pa se odpiram proti tujini in moral bom ponovno premisliti kaj se mi splača. A vendar, dokler ne potrebujem dobaviteljev …

Še enkrat hvala in lep pozdrav!

Pozdravljeni, zanima me naslednje:

naše društvo je postalo zavezanec za DDV, samo z namenom poslovanja s tujino, torej Atipični zavezanec za DDV, ker stranke iz tujine ni hotela izdati računa, ker nismo bili zavedeni oz. nas niso našli v VAT sistemu. Torej smo prejeli račun in ga plačali, plačali tudi davek in odtegljaj. Sedaj pa društvo dobiva plačila iz tujine za prodano glasbo v elektronski obliki, ali je potrebno tudi v tem primeru upoštevati da smo zavezanci za DDV za poslovanje s tujino ali ne?

Stranka bi vam lahko izdala račun, tudi če niste bili zavezanec za DDV. Le izdati bi vam ga morala z njihovim DDV-jem, kakor če bi bili fizična oseba.

Če ste postali zabezanec za DDV, preden vam je stranka opravila storitev ali dobavo blaga, potem bi vam morala izdati račun brez njihovega DDV-ja, in sicer s klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost. Če pa vam je kljub temu izdala račun z DDV-jem, lahko ta DDV zahtevate nazaj od tiste države, kateri je bil plačan.

Seveda, račune v tujino (v druge države članice EU) izdajate brez DDV-ja, če je kupec v svoji državi zavezanec za njihov DDV, na račun pa napišete klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti. Kupcem, ki pa niso zavezanci za njihov DDV (niso v VIES sistemu), pa izdajate račune z našim DDV-jem, ki ga tudi odvedete naši državi.

Kako pa je z obdavčitvijo v tem primeru: nisem DDV zavezanka (manj kot 50.000 EUR prometa), opravljam spletno učenje – šolanje za fizične osebe v tujini (ne v EU)? Ali se moram registrirati za DDV in katero klavzulo uporabim na izdanem računu?

Pozdravljeni, mene pa zanima kako je v primeru, če izdam račun v EU fizični osebi in nisem zavezanec za DDV? Hvala za odgovor.

Obujam staro temo, da ne odpiram nove. Tudi mene zanima, če moram postati davčni zavezanec zaradi prodaje v tujino? Prodajal pa bi izključno fizičnim osebam preko spleta in bi me dodatek 22% DDV naredilo nekonkurenčnega v tujini.

Prosil bi vas za odgovor.

Hvala

Živijo,

šele sedaj vidim da je stara tema. Se opravičujem za pozen odgovor.
Torej, podjetje, ki blago proda in pošlje potrošnikom v drugi državi EU, se mora tam prijaviti v sistem DDV in obračunati DDV po stopnji, ki velja v tisti državi, razen če skupna vrednost njegovega letnega prometa v tej državi ne doseže mejnega zneska, določenega v tej državi. Mejni zneski so od države do države razični in se gibljejo med 35.000,00 oziroma 100.000 evrov.

Lp,

Pri poslovanju s tujino je treba razlikovati med:
1.) opravljanjem storitev naročnikom izven Slovenije in
2.) prodajo blaga, ki zapusti ozemlje Slovenije.

1.)
Pri opravljanju storitev se je treba za vsako vrsto storitve pozanimati, kje je kraj obdavčitve te storitve. Zakonodaja govori o “kraju opravljene storitve”, vendar to ne pomeni, kje izvajalec opravi storitev, ampak kje bo ta storitev obdavčena z DDV-jem.

Splošno pravilo pravi, da je “kraj opravljene storitve” (beri: država, v kateri se plača DDV) za storitve, ki jih prejme davčni zavezanec (podjetje ali posameznik z registrirano dejavnostjo) država, v kateri ima naročnik (davčni zavezanec, ki prejme storitev) sedež svoje dejavnosti. Če pa je naročnik fizična oseba, je “kraj opravljanja storitev” država, v kateri ima izvajalec sedež svoje dejavnosti.
Kjer je “kraj opravljanja storitve”, tisti državi se plača DDV.
Primer:
a) Če opravljate storitev, ki spada pod splošno pravilo, nekomu z registrirano dejavnostjo izven Slovenije, morate biti zavezanec za DDV. Tudi ta naročnik mora biti zavezanec za DDV v svoji državi, sicer mu ne smete opraviti storitve. (Pred opravljanjem storitve preverite v Vies-u, če je zavezanec za DDV!) Izstavite mu račun brez DDV-ja in s klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost (da naročnik plača DDV v svoji državi). Če je ta naročnik fizična oseba iz druge države, mu morate zaračunati slovenski DDV, saj ga v svoji državi ne more plačati, ker ni zavezanec za DDV (ne obračunava DDV-ja).
b) Če prejmete storitev od izvajalca izven Slovenije in prejmete račun na vašo registrirano dejavnost, morate biti zavezanec za DDV, sicer vam lahko izvajalec izda račun samo na vas kot fizično osebo in obenem zaračuna njihov DDV.

To je splošno pravilo glede storitev. Je pa nekaj vrst storitev, za katera veljajo posebnosti, o katerih ne bom pisala, ker bi bilo preveč. Naj jih samo nekaj naštejem, pri katerih je treba biti pozoren na posebnosti:
storitve posrednikov, storitve v zvezi z nepremičninami, prevozi blaga, prevozi potnikov, dajanje v najem prevoznih sredstev (pomemben je tudi čas najema – dolgoročni ali kratkoročni najem), telekomunikacijske storitve, storitve odvetnikov, notarjev, svetovalcev… in še nekaj drugih.

2.)
Pri prodaji blaga na trge izven Slovenije pa je zadeva na srečo malo bolj preprosta.
Do vrednostnega limita, ki velja za posamezno državo, lahko prodate blago v to državo, ne da bi pred tem postali zavezanec za DDV (ne zaračunate DDV-ja). Vrednostni limiti so tukaj: https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/taxation/vat/traders/vat_community/vat_in_ec_annexi.pdf
Če pa prodajate blago na trge izven Slovenije kot zavezanec za DDV, velja, da
– zavezancem za DDV (ki so v Vies-u) ne zaračunate DDV-ja in napišete klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti,
– nezavezancem za DDV (fizičnim osebam in podjetjem, ki niso v Vies-u) pa zaračunate slovenski DDV.

Pomembno je, da če kot zavezanec za DDV prodate blago drugemu zavezancu za DDV iz druge države in mu ne zaračunate DDV-ja zaradi obrnjene davčne obveznosti, morate imeti kakršnokoli dokazilo, da je blago res zapustilo ozemlje Slovenije (n.pr. izjavo kupca, da je odpeljal blago iz Slovenije, ali transportni list od prevoznika ali karkoli drugega, ki dokazuje, da se prodano blago ne uporablja na ozemlju Slovenije). Če nimate tega dokazila, vam lahko inšpektor v primeru kontrole naloži, da sami plačate ves DDV, ki ga niste zaračunali, ker po njegovo ni bil upravičeno nezaračunan (klavzula ni podprta z dokazilom, da je blago res zapustilo Slovenijo in da je bil DDV res obračunan v drugi državi).

Podrobnosti o DDV-ju najdete tukaj: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_na_dodano_vrednost/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Splosno_o_DDV.pdf

reka1808, napisali ste tako:

a) Če opravljate storitev, ki spada pod splošno pravilo, nekomu z registrirano dejavnostjo izven Slovenije, morate biti zavezanec za DDV. Tudi ta naročnik mora biti zavezanec za DDV v svoji državi, sicer mu ne smete opraviti storitve. (Pred opravljanjem storitve preverite v Vies-u, če je zavezanec za DDV!) Izstavite mu račun brez DDV-ja in s klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost (da naročnik plača DDV v svoji državi). Če je ta naročnik fizična oseba iz druge države, mu morate zaračunati slovenski DDV, saj ga v svoji državi ne more plačati, ker ni zavezanec za DDV (ne obračunava DDV-ja).

To pomeni, da če sem jaz opravila storitev za avstrijsko podjetje, ki v svoji državi ni ddv zavezanec, tega ne bi smela narediti? Namreč sedaj moram temu podjetju izdati račun in ne vem, kako ravnati pravilno. Sem atipični ddv zavezanec (torej samo za tujino, v sloveniji ddv-ja ne zaračunavam). Kako naj izdam ta račun? S slovenskim DDVjem?

Naročnik storitve je avstrijsko podjetje, torej je kraj obdavčitve Avstrija. To pomeni, da bi bilo treba obračunati avstrijski DDV in ga plačati Avstriji, vendar za to bi se morali registrirati za DDV v Avstriji, in sicer že pred opravljeno storitvijo. (Slovenskega DDV-ja se ne obračuna, ker ga ni treba plačati Sloveniji.)

Ker je storitev že opravljena in DDV-ja v kraju obdavčitve ni možno obračunati, je edina zakonita možnost, da dobite plačilo za opravljeno storitev, ta, da vam avstrijsko podjetje obračuna dohodek po podjemni ali avtorski pogodbi in Avstriji odvede davčni odtegljaj – tako, kot če bi najeli fizično osebo iz Slovenije za nek projekt in jo plačali po podjemni/avtorski pogodbi.
Pazite edino, da vam obračunajo tolikšen neto znesek, kolikor ste bili dogovorjeni za znesek vašega računa. Bruto bo seveda višji, in sicer neto + davčni odtegljaj, ki je njihov celoten strošek za vaše delo.

Naročnik storitve je avstrijsko podjetje, torej je kraj obdavčitve Avstrija. To pomeni, da bi bilo treba obračunati avstrijski DDV in ga plačati Avstriji, vendar za to bi se morali registrirati za DDV v Avstriji, in sicer že pred opravljeno storitvijo. (Slovenskega DDV-ja se ne obračuna, ker ga ni treba plačati Sloveniji.)

Ker je storitev že opravljena in DDV-ja v kraju obdavčitve ni možno obračunati, je edina zakonita možnost, da dobite plačilo za opravljeno storitev, ta, da vam avstrijsko podjetje obračuna dohodek po podjemni ali avtorski pogodbi in Avstriji odvede davčni odtegljaj – tako, kot če bi najeli fizično osebo iz Slovenije za nek projekt in jo plačali po podjemni/avtorski pogodbi.
Pazite edino, da vam obračunajo tolikšen neto znesek, kolikor ste bili dogovorjeni za znesek vašega računa. Bruto bo seveda višji, in sicer neto + davčni odtegljaj, ki je njihov celoten strošek za vaše delo.
[/quote]

Hvala za pojsanilo, Reka1808. Sicer mi to z avtorsko ni najbolj jasno… Jaz sem storitev opravljala za njih. Torej ne bi sodelovali preko s.p.-ja, ampak bi z njimi sklenila avtorsko pogodbo in oni bi mi plačali po tej pogodbi?

Kaj bi bil pa nasploh pravilen postopek, če bi zadeve uredila PRED opravljeno storitvijo? Namreč jaz računa še tako nisem izdala, in lahko dam tudi kasnejši datum. Potem bi se jaz morala registrirati za DDV v Avstriji? Ker najbrž ne morem zahtevati od naročnika, da naj se registrira za DDV v svoji državi. Ali obstaja v Avstriji tudi kaj takega kot pri nas atipični ddv zavezanec?

Mislim, da se precej zakomplicira, če se registriram za DDV v Avstriji, bom potem morala oddajati še kakšne DDV obračune v Avstriji? Podobno z avtorsko pogodbo, najbrž to potegne za sabo kar nekaj dodatne birokracije?

Razmišljam, ker ne vem, če se mi to splača, ker tovrstnih primerov imam res malo (morda bom imela le 1-2 računa letno).

Lp, Tamara

Pravilno razmišljate.
Kot s.p. ne smete opraviti storitve pravni osebi iz druge države EU, če ta pravna oseba ni v VIES-u. Storitev ji lahko opravite le preko avtorske ali podjemne pogodbe kot navadna fizična oseba brez dejavnosti. S tem plačajo oni vse dajatve svoji državi, vam pa nakažejo na vaš TRR neto izplačilo. Zato je obvezno, da pred opravljanjem storitve preverite, če je naročnik v VIES-u, in sicer tukaj: http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl

Varianta, da bi se v Avstriji registrirali za njihov DDV, je sicer možna, vendar ne najbolj prikladna za tako malo računov na leto. Kot ste že sami ugotovili, bi morali potem še tam oddajati DDV obračune, prihodki pa bi šli v naš (slovenski) davčni obračun – to je v državi, kjer imate sedež poslovanja. Kako je z atipičnimi DDV zavezanci v Avstriji pa ne vem, ker ne poznam njihove zakonodaje. O tem bi bilo treba vprašati kakšnega računovodjo v Avstriji.

Zdaj … računa brez DDV-ja jim ne morete izdati, ker ne boste mogli oddati rekapitulacijskega poročila z DDV številko, ki ni v VIES-u. Če ga izdate z DDV-jem, ga ne smete tuji pravni osebi. Ena varianta je še, da ga izdate fizični osebi, to je na primer lastniku tega avstrijskega podjetja. Račun sicer ne bo strošek podjetja, ampak to vas niti ne briga. Vi poskrbite, da boste vi ravnali v skladu z našo zakonodajo.
Če bi bili tipični zavezanec za DDV, bi fizični osebi izdali račun z DDV-jem. Ker pa ste atipični (samo za druge države EU), ga izdate brez DDV-ja – enako kot če bi ga izdali slovenski fizični osebi. Pri opravljenih storitvah fizičnim osebam/končnim potrošnikom je kraj obdavčitve vedno tam, kjer ima izvajalec svoj poslovni sedež, ne naročnik. Priporočam še, da na račun navedete, da je izdan fizični osebi – končnemu potrošniku, zato je kraj obdavčitve Slovenija (da bo že na računu jasno, da ne gre za stroške podjetja, in da ne odgovarjate, če si ga bo naročnik vseeno knjižil med stroške podjetja).

Jaz bi naročniku ponudila obe možnosti: da mi plača storitev preko avtorske pogodbe in gre podjetju celoten znesek v stroške, ali da izdam račun fizični osebi in ne gre v stroške podjetja.

Pozdravljeni,

kaj pa če poslujete kot atipični davčni zavezanec in morate izstaviti račun za opravljeno storitev naročniku/podjetju v tretji državi, npr. ZDA? Ali je treba v tem primeru navesti kakšno klavzulo za DDV?

“DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (nismo zavezanci za DDV)” najbrž ni relevantno?

Atipični DDV zavezanec ima odločbo od FURS-a, po kateri je pridobil identifikacijsko številko za DDV izključno za opravljanje storitev v drugih državah EU oziroma za prejemanje storitev iz drugih držav EU. To pomeni, da za Slovenijo in za t.i. tretje države (države izven EU) ni identificiran za DDV, zato na podlagi 1. odstavka 94. člena ZDDV-1 ne obračunava DDV-ja. Na računu za opravljeno storitev naročniku iz ZDA torej ne obračuna DDV-ja in napiše enako klavzulo kot za naročnika iz Slovenije. Kako bo naročnik iz ZDA obračunal davek za ta prejet račun, pa je stvar njihove zakonodaje.

Kadar atipični zavezanec za DDV posluje z zavezanci iz drugih držav EU, ne gre za to, da DDV-ja ni, ampak je obveznost za DDV prevaljena na naročnika, ki ta DDV plača svoji državi, istočasno pa si ta naročnik DDV tudi odbija, če je v svoji državi identificiran za DDV (če torej ni atipični DDV zavezanec).
Kadar pa atipični zavezanec za DDV posluje z zavezanci iz svoje države ali iz države izven EU ali s fizičnimi osebami/končnimi potrošniki iz katerekoli države, pa to dejansko ni predmet DDV-ja; torej ne gre za obrnjeno davčno obveznost, ampak DDV-ja sploh ni na podlagi 1. odstavka 94. člena ZDDV-1.

Živjo! Jaz imam pa še dodatno vprašanje glede obračunanja DDVja pri elektronskih storitveah (za atipičnega davčnega zavezanca). Kot so mi povedali na DURSu, so tukaj spet drugačna pravila…
Torej, kako se obračuna DDV za elektronske storitve za davčnega zavezanca ali fizično osebo v EU in kako v drugih državah (v mojem primeru ZDA)?
Če imate tudi kakšen link za te info, je vse dobrodošlo!

Živijo,

kakšen pa je vaš davčni status. Zavezanec za DDV, atipični zavezanec za DDV (samo za poslovanje z EU), ali mali davčni zavezanec (torej niste v sistemu DDV)?

Hvala,