Mene zanima, koliko od vas se je poročilo tako, da vas je prej zaprosil za roko s prstanom oz da vam je kupil prstan potem.

Meni je to tako lepa navada – da te fant uradno vpraša, ali bi se poročila z njim in da dobiš v znak zaroke tudi prstan. A v večini tega ni – sama pa razmišljam, da bi pri svojemu fantu kar vztrajala pri temu in mu poslala določene namige glede tega. Domnevam, da ne bo težko, ker mi je podoben in glede tega malo staromoden.

Me je zaprosil s prstanom, rekla sem DA in že 25 let živiva na koruzi:)
Prav lepo nama je.

Pri nama enako, le da je od zaroke 16 let 😉

Midva sva se pogovarjala in sem mu rekla, da se mi to zdi zelo lepo. No in je upošteval, saj me je zaprosil z vsemi pravili vred,…prstan z biserom, pokleknil, izrekel najlepše besede na svetu in misil iskreno,……letos imava 13. obletnico poroke in dva otročka,…lepo nam je,….

Me ni se zdi tudi lepo (ne, nisem tega doživela), ampak razmišljam ….. je ta navada od tu ali je vse to uvoz iz ameriških filmov?

Ne spomnim se, da bi kadarkoli slišala zgodbe starejših ljudi, kako so se zaročili s prstanom in poklekanjem in celo romantiko ……. Poznate kakšno tako zgodbo starejšega datuma?

Jaz tega nisem doživela, pa ima dva odrasla otroka in skupaj sva poročena 24. let.

Mene tud zaprosil ni, preselil se je k meni pred ene 20 leti in to je to.
Brez zaroke, poroke in podobnih okraskov nama gre parv fajn.

Pri nas je bilo podobno, poročila se nisva, ker se nama ne ljubi. Ševedno sva skupaj, imava otroka in nam je lepo.

Ja, mene tudi zanima, če pozna kdo koga, ki se je tako zaročil že leta, desetletja, mogoče že stoletje nazaj.

Kolikor je bilo v naši žlahti, je bilo vse splanirano s strani sorodnikov, dogovorjene poroke, zato da se poveča družinsko premoženje (če je žlo npr. za sto let nazaj) ali pa sforsiranje s strani ženske (ženska je dejansko vprašala, če bi se poročil z njo, zrihtala vse dokumente itd), če gre za obdobje npr. do 30 let nazaj. :-S

Jaz sem svoji namesto zaročnega prstana kupil kilo rdeče čebule. Baje je srečna v zakonu.

hja 13 let koruze ,sicer pa še nobena svinja ni crknla na koruzi…………………………..

Mene je zaprosil na kolenih s prstanom v roki, sredi restavracije. Še nikoli v življenju mi ni bilo bolj nerodno. Res se mi je zdelo tako mimo, da ne znam povedati. Tako osladno. Evo to je eden in edini dogodek v življenju, ki bi ga rada izbrisala iz spomina.

Jaz bi verjetno bruhnil…, fant je geldal preveč filmov….

Potem je rekla da in vsa dvorana, ups, restavracija, je zaploskala. The end.

Potem je rekla da in vsa dvorana, ups, restavracija, je zaploskala. The end.[/quote]

Takrat nisem rekla da in tudi kasneje ne. Sploh se nisem nameravala poročiti, nikoli. Šla sva narazen in čez tri leta sem si ustvarila družino z drugim. Happy end.

Meni pa je taka zaroka v restavraciji zelo lepa. A če je bilo tebi zelo mimo – njemu pa očitno ne (in glede na to, da ni znal ugotoviti, da ti to ni všeč), potem domnevam, da si vidva po razmišljanju nista preveč blizu?

Ups – malo prehitra sem bila, si že prej odgovorila.

Se mi je kar zdelo, da se tale zveza ni obdržala – ker sta si preveč različna, pa tudi občutek imam, da ti ni bil toliko všeč, že iz tega, kako si čutila, ko te je zaprosil.

Eh, navada… Navade se razlikujejo. Lahko te npr. tudi kupi, se dogovori za poroko, te enostavno ugrabi, spadaš tja zaradi družbenega/socialnega/itd. položaja… Zdaj, kaj je romantično? Mogoče prstan, če že hočeš, ampak kaj, če nima toliko karatov kot tisti od sosede ali sestre… Potem gre pa vsa romantika po zlu.

Midva sva skupaj 30 let, od tega 25 let poročena. Takrat nisem poznala nikogar, ki bi se zaročil. To je bilo tako starinsko, da ni za mislit, da bi kdo to naredil. Če se je pa katera poročila v beli obleki, je bila pa itak največja kmetica. Tako da, kr neki… zaroka. Upam, da se tega tudi otroci ne bodo šli. Zdi se mi samo praznik trgovcev.

Mi je pa za oba otroka kupil dragocen nakit. Ampak brez nekih ceremonij. Tega ne maram. Res ne maram. Še poročila sem se zelo, zelo, zelo težko. Če bi se morala poročiti sedaj, bi sigurno živela na koruzi.

Pred 13. leti me je mož zasnubil z zaročnim prstanom in 3 mesece kasneje sva se poročila. Prstan še sedaj nosim.

Moj brat je lani zasnubil svojo punco s prstanom, poročila pa se še nista.

Meni je to lepo, gre pa tudi brez tega.

evo moj amama je 38 let nazaj dobila zaročni prstan iz belega zlata z diamantom….še danes sta srečen par 🙂

Jaz živim na koruzi …o poroki sva se tudi že pogovarjala…ma brez zaročneg aprstana je ne bo!!!

na kmetih zarok ni bilo. v višjih slojih pa že…

Zgleda, da je pred leti bilo to drugače, ni bilo moderno. Se mi pa zdi, da je zdaj precej moderno, saj imam en kup prijateljev in znancev, ki so zaročeni, še prav ponosno to objavijo na facebook-u. Tako da moderno definitivno je.

Sama sem mojemu povedala, da si to želim, sva že malo gledala prstane in mislim, da me bo nekega dne tudi zaprosil. To mi je všeč, ker se oba želiva poročiti. Meni je to nekaj zelo lepega.

Ja, me je zaprosil in mi kupil zaročni prstan. Še več: za “dovoljenje” je zaprosil tudi moje starše. Si lahko mislite, da si je pridobil njuno srce za vse večne čase:-)

Tudi mene je zaročil. S prstanom, sem ga pa pred tem sama izbrala…ampak nisem glih vedela, da je v ta namen. In točno dve leti kasneje sva se poročila. Na isti datum. Jaz sem ful romantik in mi je bilo zelo všeč 🙂