Zasebne šole z javnim denarjem …
Mešaš nepovezane teme, ki ti po mojem mnenju brez potrebe grejejo glavo. Govorimo o šolstvu in (če me spomin ne vara) 5 privat osnovnih šolah v celi Sloveniji. Cerkev pa je na tapeti v dovolj ostalih temah. Če ne pa reči bobu bob in povej, da te ne moti zasebno šolstvo, temveč cerkvene šole.
Naj odgovorim le na četrto točko o kateri praviš, da je “še huje” : sredstva za financiranje programov se bodo ustrezno povečala, tako da se pokrije ta manjko iz 85{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tako da tukaj ni nič “še huje”, temveč je za javno šolstvo enaka količina sredstev kot je bila doslej oz. kot bi jo dobilo ob morebitnem nesprejetju tega zakona.
Ne, v njih ne vsiljujejo vere. In to je tudi prav.[/quote]
Da, vsiljujejo jo in tudi sami smo šli skozi to obdelavo.[/quote]
Takrat, kakor vi pravite, ni bilo demokracije. Danes je demokracija. In ideologijam v šolam ni mesto.
“Vzgoja (gr. paidea) ima v Platonovi Državi in Zakonih izjemno mesto. Šola in šolanje naj bosta skupna, še bolj natančno pravi – državna zadeva, kajti do takrat sta veljala vzgoja in izobraževanje za zasebno stvar družin ali posameznika. Zakaj se zdi to Platonu tako pomembno? Ljudje se prek šolanja najbolje povežejo v skupnost prek vrednot in družabnosti. In kaj je najvišja vrednota za državo? Za Platona je to pravičnost. Svoboda je temelj moralnega dejanja, kar nedvoumno trdi Aristotel, in jo zato postavi za temeljni smoter demokracije.”
“Temelj sta enakost in enakopravnost. V našo družbenopravno teorijo je zakorakal John Rawls, ki ima za temelj blaginje družbeno sodelovanje, to pa izhaja iz načela poštenih enakih možnosti. Ob tem zagovarja distributivno pravičnost, utemeljeno na funkcionalni neenakosti, ki obsega socialno in ekonomsko neenakost. Kako zagotoviti enake pravice in svoboščine vsem navkljub socialno-ekonomski neenakosti? … Skratka, ekonomija pouka je najvišja vrednota, in ker pravica stane, si jo lahko privoščijo le redki.”
“Doba nakupa identitet je v polnem razmahu in mladina je glavni cilj te trgovine. Izgradnja osebnosti in rast sta preprosto predragi. Zato je treba proces izobraževanja poenostaviti, iz kompleksnega socialnega procesa nastaja vse polno poenostavljenih specializacij”
Tako je pisal Jani Kovačič v Mladini.
Povej, kdo za božjo voljo ti krati kakšno pravico, kar se veroizpovedi tiče in kdo ti ne zagotavlja pluralnosti? Ampak to še ne pomeni, da ti mora država kar vsepovprek plačevati te stvari. Imaš možnost izbire, nihče ti ne brani hodit v Cerkev in nihče ti ne brani, da ne bi svoje mladeži vzgajal v krščanskem duhu. V čem je torej problem?
Sem pa odločno proti temu, da bi sosedovemu mulcu za njegove hobije (ali hobije njegovih staršev) šel kakršenkoli denar iz tudi mojega žepa (proračuna). Pluralizem je, da imaš različne možnosti, in vsi imajo enake možnosti. Butična ponudba je pač malce dražja, kam bi pa prišli, če bi morali v butikih za večjo kvaliteto imeti enake cene kot za pofl kitajsko robo? Če hočeš butično robo, si jo pač plačaj, imaš možnost ravno takšno kot vsi ostali.
Vse državljane bi morali obravnavati enakopravno!
Verniki in verske organizacije imajo po Ustavi omogočeno vso svobodo za svoje delovanje in nihče jim nič noče. Vsaj dokler se ne začnejo obnašati prepotentno in zahtevati zase neke privilegije.
Ko pa verska organizacija stegne, s pomočjo klientelistične vlade, svoje lepljive tace v moj žep, je vsake tolerantnosti konec.
Tole sem našla, če koga zanima, želi iti …
Vabilo na okroglo mizo
Prva okrogla miza v sklopu Nosce te ipsum v novem študijskem letu – Stoji (katoliška) učilna zidana – na temo novoustanovljene katoliške osnovne šole
Študentje teologije smo v sodelovanju s Študentsko organizacijo in Študentskim svetom Teološke fakultete v okviru projekta Nosce te ipsum pripravili 1. okroglo mizo v tem študijskem letu na aktualno družbeno temo– Stoji (katoliška) učilna zidana. Na okrogli mizi, ki bo potekala v sredo, 14. 11. 2007 ob 20:00 uri v veliki dvorani Teološke fakultete v Ljubljani, bodo sodelovali: dr. Slavko Gaber, poslanec NeP in nekdanji minister za šolstvo in šport, dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava, dr. Stanko Gerjolj, doktor teologije in doktor pedagoških znanosti, in dr. Marjan Šimenc, docent za didaktiko filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Program okrogle mize bo sestavljen iz vodenega pogovora z gosti, videoprojekcijami na platno in vprašanj iz publike. V okviru okrogle mize želimo z gosti in intervjuvanci razjasniti nekatera odprta vprašanja in strahove, ki se v javnosti pojavljajo ob spremembah financiranja zasebnega šolstva ter še posebej z odpiranjem prve katoliške osnovne šole v samostojni Sloveniji.
Vabljeni!
Zaseben šole morajo biti zasebne, kar pomeni, da se morajo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} financirati z zasebnim kapitalom. Žal tega ex.minister Gaber ni doumel in sedaj imajo SDSovci čudovito priliko, da Gabrovo vodo speljejo na svoj mlin.[/quote]
En kratek citat, da boste videli, da se tudi največje/najbolj znane ustanove financira (tudi) z javnim denarjem :
“Let’s say you’re the governor of California circa 1960. Do you help Stanford out with state grants and tax incentives?
Note: If your answer is, “No, it’s a private school and should be supported by rich benefactors”, congratulations, you just killed Silicon Valley before it ever started.
Local governments invest in their great universities because the investment pays off in spades.”
Ni vse črno in belo, a ne.
Davke plačujejo tudi tisti, ki hodijo v zasebne šole.
Se pravi, mora nekdo, ki pošlje otroka v zasebno šola, plačevati davke, da financira one, ki hodijo v javno šolo, in še šolnino za svojega otroka?[/quote]
In obratno: zakaj bi morali tisti, ki hodijo v javne šole plačevati poleg svojih še privatne?
Zaseben šole morajo biti zasebne, kar pomeni, da se morajo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} financirati z zasebnim kapitalom. Žal tega ex.minister Gaber ni doumel in sedaj imajo SDSovci čudovito priliko, da Gabrovo vodo speljejo na svoj mlin.[/quote]
En kratek citat, da boste videli, da se tudi največje/najbolj znane ustanove financira (tudi) z javnim denarjem :
“Let’s say you’re the governor of California circa 1960. Do you help Stanford out with state grants and tax incentives?
Note: If your answer is, “No, it’s a private school and should be supported by rich benefactors”, congratulations, you just killed Silicon Valley before it ever started.
Local governments invest in their great universities because the investment pays off in spades.”
Ni vse črno in belo, a ne.[/quote]
Pa tudi amerika nismo, ane?
Skopušnik, a tisti ki pošilja v šolo 6 otrok plača kaj več davka kot tisti, ko pošilja samo enega ali nobenega????
Skopupnik. dej si dopovedat, da država plačuje šolanje otrokom in ne tisti, ki v šolo hodijo ali njihovi starši, kot ti zmotno misliš.
Osnovno šolanje je država predpisala kot obvezno, nespoštovanje tega pa kaznivo. Bi se dalo torej debatirat, kdo pošilja otroke v šolo in zakaj.
Če bi držalo to, kar ti trdiš, potem bi tisti brez otrok plačevali manj davkov. Ampak je ravno obratno, tisti z manj otroci plačujejo več.
Tisti, ki hodijo v šole davkov praviloma NE plačujejo.
Država bi morala plačevati javne šole, zasebne bi se pa morale financirat z zasebnim kapitalom.
Če bi še zasebne plačevala, kje je pa potem zasebnost teh šol, in tista tako opevana konkurenca???
Država plačuje javne šole, zgradbe, opremo, stroške kurjave, elektrike 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
In učni program 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
In država NE plačuje zasebne šole, zgradbe, opremo, stroške kurjave, elektrike.
Prav je, da se učni program plačuje 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v zasebnih šolah. Program je enoten in predpisan za vse naše otroke oz. dijake.
Prostori, oprema in kvaliteta podajanja snovi pa je tista tako opevana konkurenca po kateri sprašuješ.