Zate!
Ne morem verjeti,da te ni več!Bolečina v prsih,solze na licu,duša izgubljena in nemirna.Pa zakaj?!Zakaj morajo oditi mladi ljudje!!!????Zakaj????
Verjeli smo,da ga boš premagala!Prepričani smo bili v to,saj si s svojo neomajno voljo in vedrino bolj tolažila nas,kot sebe.
Ni ti uspelo!
Kako bomo pogrešali tvoj igrivi smeh,tvoje milo petje,tvoj način zafrkancije,tvojo odločno besedo in nastop,ko se ti je delala krivica.Pogrešali bomo tvoje zavzemanje za ponižane,razžaljene,za ljudi,ki se jim je zgodila krivica.
Nisi odšla v svojem slogu….preveč na tiho si to naredila.
Draga Ines!verjemi,da se bomo nekje,nekoč ponovno srečali…in spet se bomo veselili in smejali kot majhni otroci.In ti nam boš zapela kako starodalmatinsko pesem.Vem,da bo tako.Ti nisi umrla…ti si šla samo tja,da boš za nas pripravila dom,kakor si to vedno počela za nas.
Počivaj na tak način,kot si sama vedno najbolj želela….mi bomo z dušo pri tebi draga prijateljica!
In nisi umrla,nisi….si samo šla malce dalje kot ponavadi!
Darjo
To sem moral napisati za mojo najboljšo prijateljico,ki je včeraj umrla za rakom.Upam,da boste razumeli.Hvala prijatelji.
Kaj naj rečem ?? Le kaj ?
Tako je meni odšla lansko leto prijateljica . Ravno zaradi njenega načina življenja sem ji bila edina , ki ji je uspelo priti tako blizu njenega srca . Verjel ali ne , vsak dan se spomnim nanjo.
Oprosti Sp…tokrat tukaj nimam besed …ne morem ne znam…vem pa kako in kaj čutiš.
Pa veš , oni ki smo jih imeli radi in so odšli res čakajo na nas..pa bomo zopet skupaj tam nekje…kjer je vse oki…
čutim in sočustvujem s teboj !
“Zapomnimo si, da smo posebni ljudje
in da nam lahko uspe vse. Dajmo zivljenju
tisto najboljse kar je v nas in bodimo
ponosni,da smo kar smo!”
Tole je misel z vrha portala in mislim, dragi prijatelj, da sodi tudi semkaj. V trenutkih, kot je bil tisti, ko si izvedel, da ti prijateljica boluje za neozdravljivo boleznijo in v trenutkih, ko izveš, da se je je nam dragi človek poslovil od nas in odšel tja, ostajamo tako prazni, tako brez besed. Zazdi se nam, za hipec, da v teh trenutkih zna govoriti le duša, ki se pogovarja s srcem. In da je tišina tako hrupna, tako glasna …
Tvoja prijateljica Ines je bila poseben človek, zagotovo in uspelo ji je … domala vse. Dala je življenju najboljše, kar je bilo v njej in lahko je bila na to ponosna … in lahko si ponosen ti, Sprevržko, da sta si bila prijatelja.
Kolikokrat si sami zaželimo oditi, nekam daleč, v nezano, v temo, ki bi nas zagrnila, pa ostajamo tukaj … odidejo pa tisti, katerim želimo le vse najlepše. Mar ni to morda opomin nam, da smo tukaj še vedno in tudi zato, da ohranjamo v srcih njihovo sliko, v ušesih njihov glas, v očeh njihov obraz ???
Ko je meni tako hudo, kot si predstavljam, da je danes tebi, Sp, si obujem copate in odidem tja doli … k mojim macesnom. Sedem h koreninam enega od njih in se z njimi pogovarjam, jokam jim, dušo jim položim tja globoko k nogam in si zaželim, da bi bile njihove veje tako zelo dolge do tal, da bi me objele in potolažile. In tako sedim tam in se z njimi pogovarjam, z vsemi štirimi, petimi … za vse moje bolečine vedo, tudi za tisto bol, ki sem jo morala izjokati čisto na samem, ko se je od nas poslovil tast, ki tudi ni mogel kljubovati raku. In pesem v njihovih vrhovih mi ob zaprtih očeh še dandanes prinesejo enega od lepih spominov, v živo mi predstavijo enega od trenutkov, v katerih sva se z njim nasmejala do solz, se prepirala za malenkost, šobila, ker sva hotela uveljaviti svojo voljo in si po “bitki” krepko stisnila dlani …
Vem, Sprevržko, da tudi pri tebi obstaja tak kotiček. Pojdi tja, kjer se boš do mile volje lahko pogovarjal z njo, se z njo smejal, z njo jokal, ji stiskal roke, jo bodril in z njo obupaval, jo karal in ji dal poljub na lice, se nanjo zaradi njene odkritosti jezil in ji bil v isti sapi hvaležen in …. hvaležen usodi, ki ti jo je pripeljala na pot, da si z njo imel možnost spoznavati svet, življenje, način bivanja, lepote in veselje … v tem kotičku boš sam in boš lahko do mile volje svoji duši dovolil tisto, kar morda kdo drug tudi ne bi razumel … kajti, razumeti tako močno bolečino je zelo težko. Le tisti, ki jo občuti, jo morda lahko tudi razume … In, tukaj je še čas, ki ti bo prinese tudi olajšanje bolečine …
Sprevržko, težko mi je zaradi tebe, težko in le tišino poslušaj, tišino, ki ti bo znala povedati tako veliko ……..