zavod za zaposlovanje
Pa kaj vam ni jasno, da naloga zavoda NI, da vam najde službo, ampak da vam POMAGA pri iskanju. Ampak ne na ta način, da se brezposelnim ponuja službe, oni se pa zmišljujejo Bi/ NE BI.
Zaposleni na zavodu nimajo služb, ki bi jih talali naokoli. Razpolagajo pač z delovnimi mesti, za katere delodajlci želijo, da jim zavod posreduje potencialne kandidate. In to je to.
In vsekakor morajo upoštevat navodila, ki jih dobivajo z ministrstva – torej če vam kaj ni prav, se jezite na vrhove in zakone, ki jih le ti sprejemajo, ne pa na delavce zavoda!
Od vsakega brezposelnega pa se pričakuje, da SAM išče zaposlitev in da je pri tem AKTIVEN.
In še to – čisto sigurno dipl.pravnica ni bila napotena na delovno mesto čistilke, za katero zadostuje OŠ ali pa še to ne.
Btw, dipl. pravnica ni mogla biti napotena na delo cistilke, razen ce je med studijem opravljala podobno delo preko SS. Podjetja, ki se ukvarjajo s ciscenjem zahtevajo delovne izkusnje in ne dobis sluzbe kot cistilka, ce izkusenj v tem poslu nimas.
Tudi jaz nisem verjela, ko sem to slisala, pa mi je potem to potrdila osba, ki ima lastno izkusnjo s poskusom zaposlitve v cistilnem servisu. Ja, in ta oseba ni cakala, da ji sluzba pade z neba, ampak je bila pripravljenja kljub VI. stopnji izobrazbe, delati kot cistilka, da le kaj zasluzi in ne sedi doma.
A kje da clovek najde pisateljici sluzbo? A je kje kdo, ki zaposljuje pisatelje?
Meni osebno se ne zdi nic sporno, da so jo napotili na delovno mesto cistilke. Zakaj? Vsaj sluzbo bi imeli in lahko bi skrbela sama zase. Potem pa naprej, a ni tako?
Kar malo dvomim, da je ta ženska na Zavodu prijavljena zato, da bi si našla službo…kot pravnica je ne bi smela tako težko najti, bi rekla, če bi si tega res želela, ampak glede na to, da je bolj akademsko usmerjena, ji to vrjetno ne diši najbolj.
In na delovno mesto so jo napotili povsem legitimno. Tako se zgodi, če nimajo kandidatov, ki bi ustrezali poklicu čistilke, potem pač morajo pobrskati med ostalimi. Saj pa so jo samo napotili, halo, niso ji našli službe, mogoče so tako storili še z 10 drugimi z nižjo izobrazbo, za koga bi se delodajalec odločil, pa ne vemo…
V tem konkretnem primeru je šlo za zamenjavo dveh oseb z istim imenom in priimkom, to je bilo že neštetokrat pojasneno. Bila je Maja Novak, ki je izgubila status svobodnega kultrunega delavca, ker x let ni nič napisala. Nato je pač iskala zapolsitev kot pravnica, druga Maja Novak pa je bila nekvalificirana del. sila, prijavljena na istem Zavodu. Delavka je podatke zamešala in ponudila delo napačni osebi. Tako je sama MAja Novak pojansevala zadevo na POP in TVS1.
Kar se tiče nočnega dela matere s 4 otroki- dvomim, da Zakon to dopušča. V ostalem pa se mi zdi edino pravilno, da nekoga, ki zavrne ponujeno službo, zbrišejo s seznama. Sorry, dokler sam skrbiš zase, se lahko preseravaš, kaj bi in kaj ne bi, ko te redijo drugi, te pravice nimaš več. Konec koncev si lahko iz ene službe, ki ti ne paše, še vedno najdeš drugo, vendar vmes živiš od dela svojih in ne tujih rok. Zadnji čas, da so to uvedli.
Veš kaj, zelo jezna. Zavod ima pa čač svojo funkcijo in ona je tam, da ti svetuje. Mislim, da se naredi zelo redko, da ti lahko ponudi res ustrezno delovno mesto. Meni je rekla nekaj podobnega kot tebi, pa imam samo enega otroka, no, in še seveda diplomo za spisat. Ona tebi mora ponuditi neko delo, za to je tam, in taka so tudi navodila nadrejenih. In po zakonu moraš po šestih mesecih sprejeti delo, ki ti ga ponudijo. Če dobiš naponico, se pač moraš oglasiti na razgovor. Če službe nočeš, na razgovoru poudariš, da imaš štiri otroke, ki so veliko bolani in tako dalje. Nihče te ne more prisiiti, da ti kaj podpišeš. A tako je. Pol te pač brišejo iz evidence.
Jaz sem se zato rajši odločla, da se sama izpišem. Ne kompliciraj si življenja, sistem je pač nepopoln. Če te to moti, lahko greš tudi svojo pot. Tako delo, ki ti bo ustrezalo si boš morala itak, v vsakem primeru, sama poiskati. Saj se da. Čeprav, po drugi strani pa verjamem, da so štirje otroci, kar zaposlitev.
Sicer pa, ali v Sloveniji ne poznamo gospodinje kot npr. v Nemčiji, Hausfrau.
1. Zavod za zaposlovanje je le ena cvetka državnega aparata, ki skrbi samo za statistiko o brezposelnosti v Sloveniji. Njih ne zanima socialni položaj oz. dejanska brezposelnost državljanov, le da je ta statistika manjša, s katero se lahko bahajo pred mediji in primerjajo z drugimi državami. Zavod nikakor ni organiziran (vsaj ne v tej sestavi in s to politiko), da bi dejansko iskal službe oz. vsaj pomagal pri zaposlovanju.
2. registrirana – zaposleni človek si ves čas zaposlitve sam vplačuje določen znesek pri plači, za primer brezposelnosti in nikakor ni fer, da te potem država podj….., ko želiš ta znesek pokoristiti. Če je tako, potem naj ga ne odtegujejo od plače in si bodo ljudje sami manipulirali z denarjem ter ga sami odmerjali v času, ko se znajdejo brez zaposlitve. Nekdo, ki pa ne dobiva nikakršne pomoči, pa zavodu oz. državi, sploh ni v nobeno breme, razen to, da si ena delavka mora vsake 4 mesece vzeti 15 minut časa, za tega človeka – no in to se veže na zgornjo trditev, zakaj so poostrili zadeve – zato, ker jih zanima samo statistika in da je uradna stopnja brezposelnosti čim nižja. Kakor hitro nekoga izključijo iz zavoda, vedno bolj dobivajo kvazi število brezposelnosti v državi in kvazi socilani položaj v državi. In ta politika in ta namen obstoja Zavoda za zaposlovanje je neumen.
3.zelo jezna, vsi ki so te želeli prisiliti k temu delu oz. ki ga bodo od tebe zahtevali brez tvoje privolitve, glede na 4 otroke, bodo oz. so v prekršku. Če spadaš v te člene zakona, bi verjetno požrla v ponedeljek svetovalko zaposlitve:
2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA
187. člen
(splošno)
(1) Delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
(2) V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.
(3) Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.
188. člen
(varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo)
V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.
189. člen
(prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja)
(1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo z izvršilnim predpisom.
(2) Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka.
(3) Če delavka opravlja delo po prvem odstavku tega člena, ali delo po prejšnjem odstavku, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.
(4) Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona.
(5) Izvršilni predpis, v katerem se podrobneje določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega odstavka tega člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
190. člen
(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)
(1) Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
(2) Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
(3) Enemu od delavcev-staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju.
191. člen
(starševski dopust)
(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom.
(2) Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o začetku in načinu izrabe pravic iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače.
192. člen
(nadomestilo plače)
Delavec, ki izrablja starševski dopust, ima pravico do nadomestila plače v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
193. člen
(pravica doječe matere)
(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
lp,
N.
nats*, Zavod je premostitev trenutne situacije, ko si brez sluzbe in ne podpora za vse tiste, ki se zmisljujejo, kaj bi delali in kaj ne.
Tisto, kar na m pa trgajo od place, si ne zelim pokoristiti (upam, da nikoli ne bom). a ko se nezgodno zavarujete, tudi cakate, kdaj boste pokoristile to kar vam pripada in upate na nezgode?
Če lahko nekaj pripomnim iz notranjosti zavoda:
vsakodnevno se srečujem tudi z mamica z več otroki, ki so prijavljene pri nas, službe pa ne iščejo, ker si ob 4 ali več otrokih pač ne morejo predstavljati, da bi hodile še 8 ur v službo in ker – roko na srce – lahko z denarno pomočjo, ki jo dobijo na CSD, in z otroškimi dodatki, ki za 4 ali več otroke niso tako majhni, če je mama brezposelna, lahko dobijo več, kot bi dobile, če bi se zaposlile.
To je dejstvo, komentarja pa se bom vzdržala.
Še enkrat preberi kaj si napisala. Torej, če si nezgodno zavarovana ne boš koristila premije, ki ti pripada ob poškodbi….. Nihče ne čaka na nezgodo in upa na njo, še prehitro pride….. Enako je s službo…. Danes je, jutri si v stečaju….
Če nisi na socialni pomoči, ne vem, zakaj je takšna katastrofa, če poskušaš izbirati službo….samo s prijavo na zavodu nisi nikomur v breme….niti strošek….. Cilj zavoda je pač čimvečje število izključitve, da se lahko bahajo z nizko stopnjo brezposelnosti, ki pa v bistvu ni realno dejansko stanje….
lp,
N.
nats*, ko se poskodujes, si zelis cimprej ozdraveti in postaviti se na svoje zdrave noge. Ni res? Seveda zahtevas odskodnino in s tem nadomestis izgubo dohodka za cas bolniske, pa vseeno se trudis, da ozdravis in ne preracunavas, a se ti bolj splaca biti poskodovan.
Izguba sluzbe je prav tako nezgoda, zivljenjska. Zavod je pomoc pri tej nezgodi, premostitev trenutne situacije. In ce nimas namena delati in sluziti svoj lasten denar ter z Zavoda ne prejemas denarne pomoci, ne razumem, cemu potem biti prijavljen v neki instituciji, ki ti hoce samo slabo in te posilja na razgovore za sluzbo, ki je pravzaprav noces.
Realno stanje brezposelnosti je stevilo tisti, ki sluzbe nimajo, ki nimajo lastnega dohodka, si ga pa zelijo. Vsi tisti, ki ne nameravajo sprejeti dela, dokler se ne pojavi bingo, zame niso brezposelni, so bleferji.
Pa še tole – tisti znesek, ki ga mesečno plačaš za zaposlovanje, ni prav visok. No, pravzaprav je nizek, 0,14{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od bruto plače, s tem si še kruha ne bi mogla dolgo kupovati. Sistem prispevkov za socialno varnost ni zamišljen tako, da prispevke vplačuješ in nekoč koristiš, ampak da tisto, kar večina vplačuje, zadostuje za osnovne potrebe manjšine, ki se ji pri zaposlitvi zalomi, in še to le za kratek čas. Gre za solidarnost, ne za rentno varčevanje.
mame samohranilke (tiste prave in tiste bleferke) pa ja
znanka ima 2 otroka – bila je brezposelna, mož zaposlen (verjetno bilj nizka plača) in jima je socialna zrihtala stanovanje (trajno, za vedno – mislim, da celo nič ne plača najemnine), njen mož je bil pa od nekdaj problematičen in sta se ločila (ni ji bilo lepo, res ne), še nedolgo nazaj je bila na zavodu in je sama rekla (tako privat med prijateljicami), da se ji ne splača it delat, ker bi dobila mogoče le malenkost več, kot pa dobi brez službe (saj to je čisto logično, da potem ljudje tako razmišljajo – zakaj bi šli delat za mali dnar, če pa isto dobijo že brez dela)