Zavračanje seksa

Zanima me ali ima kdo podobno težavo glede seksa v daljšem razmerju. Na zacetku zveze je bilo okej, po dveh hudih kregih in mojih večkratnih poskusih, da se odselim, me je partner enostavno prenehal fiz.privlacit. Vsakic me je preprical, da me ima najrajsi na svetu in posledicno moje razmisljanje, da me noben ne bo imel rad bolj kot on, tako kot sem. To traja ze vsaj 8 let,poskusala sem mu na cim manj bolec nacin razlozit,da naj si najde drugo,tako ki bo zadovoljila njegovim potrebam. Seveda je bil šokiran. Če že grem preko sebe v seks z njim,se pocutim..ne vem.. bedno,on je srecen,jaz pa vedno bolj zgubljam samozavest, voljo do življenja. Nekaj extra samozavesti pravzaprav niti nikoli nisem imela v neki normalni meri,da o svoji samopodobi sploh ne govorim. Če mi da kompliment, morda napačno interpretiram, da pač spet želi seksat,a jaz pač ne želim. Po tem se pokaže da je izrekel ravno za to. Ko spet začne za seks, se zacnem trest,v negativnem smislu, ni mi prijetno in si tega ne želim. Verjetnost je velika da tudi s kom drugim ne,ker se očitno moških bojim ali ne zaupam. V zadnjih dveh letih je prislo trikrat do tega da greva narazen,ker on ne dobi od mene to kar zeli,kolikorkrat zeli,pa vendar se noče raziti,ker pravi, da me ima rad. Rece tudi da brez nas, tukaj so tudi otroci v igri seveda, ne bi mogel živet. Kako naj jaz premagam te svoje tegobe in kot sem zadnji 8,pa mislim da se vec let, stisnila zobe in se prepustila, pac nisem sex manijak,sem bolj custvene narave. Ne morem mu rect ne privlacis me, ne morem sexat s tabo..kaj in kako naj pri sebi to razcistim, kaj bi bilo boljse..da še naprej furam tako življenje ali je res samo zarad sexa vredno prenehati vezo? Nekako mu ne zaupam kot moskemu, ker se je še zraven vsega še njegova družina mešala med naju, tud niso hoteli da bi bila sploh skupaj, pa se marsikaj se dogajalo za mojim hrbtom. Zamerim mu to razdvojenost med mano in njegovimi..skratka zgodba je dolga, dejstvo pa, da ne vem kako naprej glede sexa.
Vsak komentar je dobrodosel, sam ne se norca delat. Ker je to hudo, a sram me je da bi sla k kaksnemu terapevtu na pogovor, obcutek da ne bo pomagalo

Prvo kaj bi sploh rada. Kez iz tega ti bi prijateljice dale nasvet imejta otroka se bo vse poštimalo al kaj bi rada slišala. Pač on bi seksal ti nočeš zakaj je tako ti veš.
Pač če ne drugač mu najdi drugo …

Otroke že imava, on bi še enga, jaz pa ne. Vem da sem se razpisala in je prevec za brat. Kakšen nasvet bi mi lahko dale prijateljice? ena bi rekla daj mu sexat, druga pa reče jaz sem bom ločila..wtf! Pač privlačnost mine, očitno…še kak drug pameten predlog razen, da mu iscem drugo..vendar pa, ce bi hotel drugo bi si jo ze nasel..eh brezveze

Kot bi poslušala sebe.
Samo da si jaz sexa zelim,zelim ljubezni,samo ne vec z njim.
To ne pelje nikamor.ti povem.cedalje hujse bo.jest se bom locila.traja ze 5 let.
Enostavno mrtvo hladni odnos.razen otrok.zdaj se sprasujes..kmalu se ne bos vec.uzivaj..pojdi ven…in dobro premisli.

Se to.mene je odbilo to,da me je med nosecnostmi,cisto zapustil in raj gledal pornice.ko bi jih vsaj skupaj.imava 3 otroke.boljse mirna in skulirana mama,kot zivcna zraven osebe,do katere ne cutis nic vec in ti gre na zivce ze ko odpre hladilnik.ce me razumes.jaz otroka ne bi imela z njim.to vaju zblizalo ne bo.spet bo drugacen rezim.ce do njega ne cutis tega,da bi sla v to,odnehaj in se resi.ni tako grozno bit nekaj casa brez partnerja.zazivela bos na novo.otroci zrastejo.tvoja samozavest bo tudo,pri pravem cloveku.srecno

Ok, veliko je bilo o.njem govora in zelo malo o tebi!
Tvoj manko samospoštovanja pa pove, da so se zaljubila v najlepši del sebe v njegovih očeh.
Sedaj samo še koristiš vezo, ki jo poznaš, ne upaš pa iz nje.
Kaj te toliko veže za njega?
Domnevam, da si.se priselila k njemu.

Rešitev je..selitev stran.

Pot je daleč od idealne, vendar je pot do sreče.
Če želiš biti srečna, bodi srečna s seboj.

On je tak, kot je.
TI si se odločila biti in, vztrajati..trpeti?
Kaj pa, če je to samo cena za tisto, kar ti on daje? Dom, finance…varnost?

Lubija, meni zgleda, glede na vse tvoje pisanje (pa ziher manjka en velik kos, ker pač ne moreš lajfa opisat kar tako), da imaš težave s samopodobo. Obenem praviš, da ne bi šla k terapevtu, ker te je sram??? Česa? Da imaš težave kot vsak izmed nas? Sama očitno nimaš vsega ta moment, da rešiš ta problem. Pojdi k terapevtu (ali terapevtki) zdrži vsaj 5 srečanj), pa potem naprej. Če se mu boš odprla, ti bo še tako povprečen terapevt nekaj pomagal; če je dober, pa se boš tolkla po glavi, zakaj nisi tega že prej naredila.

Še vedno nevem kaj hočeš potrdilo da se greš okol iskat ljubav?
Kaj pa otroci ?

Kaj ni jasno dokler je bila zaljubljrna je bilo super, sedaj ko ji je naredilo otrika dva je pa hudič . Ja najdi si drugega da boš srečna.Saj za otroke bo že nekak. Potem pa berem tu zgodbe kako so imrli uničeno otroštvo ko si je mamica našla drugega.

Kot bi se vrnila nazaj v preteklost, ko sem sama živela v istem vzorcu kot vi. Odnos se je pričel ohlajati in moje telo se je pričelo upirati spolnosti.
Tolažila sem se in upala, da hitro mine ali se čimpreje izprazni, kaj bi drugega to bilo, če užitek ni obojestranski. Počutila sem se, kot da vsakič odvržem delček sebe. Nekega večera sem zavrnila. Užaljen do neba in nazaj, jaz z občutkom krivde, a hkrati zadovoljna, da sem končno zmogla reči ne.
Kakšno olajšanje, ko nisem šla proti svojim občutkom. Povedala sem mu, da ne čutim več strasti, kar je čutil tudi on, zato bi bilo vztrajati v takšni vezi nesmiselno.
Seveda me je imel neskončno rad in otroke tudi, a najbolj samega sebe, kar je krasno, samo ne v vezi, kjer drugi trpijo in lesenijo.
Ko sem pomislila, da bi bila še leta v istem vzorcu in se dušila z nekom v odnosu, v katerem sem žalostna, zagrenjena, nesrečna, sem se zelo hitro odločila, da sem iskrena najprej do sebe in se nato pogovorim z njim, in mu povem kako čutim, brez terapevtov in nelagodnih situacij.
Nisem si mislila, da imam moč vse izpeljati, a sem odšla in nato dojela, da bi mogla že leta pred tem.
Vsakdo, res vsakdo globoko v sebi ve, česa noče, pa še kar podaljšuje bivanje v coni bolečega udobja sebi in otrokom, ki vse nezdrave odnose med partnerjema filtrirajo, lahko tudi v obliki bolezni.
Koliko bolečine človek rabi, da se v življenju premakne? Malo, veliko, ogromno? Ne potrebuje je, če le gre za svojimi občutki in skladno z njimi tudi dela. Vas veže materialnost? Cena bolečine, žalosti in obupa je precej večja kot vse materialne dobrine.
Ne obsojam vas, ker je preveč žena in deklet v isti poziciji kot vi, tudi sama sem bila, a sem si jasno postavila, kaj si v življenju želim in česa več ne trpim.
Kaj narediti? Če vam ni do spolnosti jo pač zavrnite, to je vaše telo in vi razpolagate z njim. Saj niste prostitutka. Iskren pogovor, ali je kakšna opcija, da midva lahko nadaljujeva? Kompromis je že prilagajanje, ste že v podrejenosti…če ne čutite več partnerja, potem veste, kaj vam je za storiti.
Oba si zaslužita, da sta srečna, še najbolj pa otroci. Vse dobro vam želim in zaupajte si!

Torej gre nekak tako?
Sex poroka otroci rata monotono se ločit in hop v lovu do novega …

To se potem ponavlja z naslednjim in naslednjim…še otroci prevzamejo to.
Ampak to ni pomembno, njej ni do seksa z njim in konec …

Norca se v bistvu delate sami (če je zapis sploh resničen).

Vnaprej zavračate terapijo in hkrati pričakujeta, da se bo dopisno “nekaj rešilo”.

Rešitev je zgolj v tem, kar zavračate: terapija za vaju oba.

Ne vem sicer, v katero letnico srednjega veka sodi prepričevanje ženske naj da noge narazen, če že 8 let NE ČUTI, da bi imela spolni odnos in tudi sicer ne zaupa moškemu. Ampak to je zgolj pogled »razgledanega in čutnega« moškega v letu 2018, ki je človek, ženska pa samo ženska, kot so enkrat modro zapisali v sveti knjigi. Stavim, da jo je spesnil moški cvet modrosti.
Torej po mnenju zadnjih komentatorjev ženska ne sme moškemu reči ne? Ubogi terapevti in hvalnica vašim življenjskim sopotnicam, če so morebitne srečnice, da so se znašle ob takšnih čutečih biserih, ki ne vedo niti tega, da ženska potrebuje tudi prijazno besedo pohvale, nežen dotik, objem in čustva. Ampak to vsi prekrasni moški današnjega časa že itak vedo, vsaj tisti, ki so dojeli, da ženska ni objekt za praznjenje.

Če bi mož pisal da ji ni do seksa z ženo ker nič ne čuti bi bil pa moški prasec…
Da bi iskal seks drugje bi bil neprimeren oče…

Toliko o enakopravnosti.

Stavim da z drugim se bo razcvetela, ampak samo dokler spet nebo nič čutila…

Potem pa ponovi vajo.

Zveza brez seksa veliko pove o zvezi. Če zmanjka želja po sexu s parnerjem je žal danes tako, da se zaradi drugih ugodnosti in lagodja, partnerja samo mučita naprej. Enostavno moški in ženska morata sexati oba ali pa nobeden. Sicer je vse skupaj mučenje.

Seveda se splača renehati vezo. Bolje kot pa trpeti v njej.