ZDAJ JE PA DOVOLJ….TE ŽALOSTI…
Vem, da pridejo trenutki v življenju, ko ne vemo kako in kaj, ko solze kar same tečejo, ko besed ni, ko mislimo, da se podira svet…ampak STOP…to vzemimo kot izziv, zjokajmo se, malenkost je dovoljeno se smiliti sam sebi, ampak potem pa res STOP …in gremo naprej!
Kaj nam pomaga, da se mučimo, da jokamo, da tulimo, da žalujemo, da se smilimo sami sebi, da norimo,da cepetamo na mestu ,da delamo ne vem kaj vse…nič ne pomaga, samo še bolj si škodujemo, še bolj smo smotani in ne vidimo izhoda… nastane začarani krog, zato STOP žalosti…in vsemu tistemu kar spada zraven.
Samo eno stvar si zapomnimo, IMEJMO SE RADI, kajti če sam sebe ne boš imel rad, kako te naj imajo potem radi drugi???
Imejmo se radi tudi zato, da si ne bomo dovolili, da nas kdo preveč rani, užalosti, pohodi, potepta, ne, pravi čas se bomo branili, saj se imamo radi in vemo kako boli žalost in ne bomo se tako ranili…ker se imamo radi in pika! Imejmo se radi, tudi zato, da vemo kaj si zaslužimo, kaj potrebujemo, da znamo živeti, kajti edino mi sami najbolje vemo, kaj je dobro za nas in zato se moramo imeti radi in pika!
Pa naj mi kdo reče, da sem smotana, da naj utihnem ali ne vem kaj, ampak vem o čem pišem, saj sama doživljam podobne stvari, ker je pač tako življenje, samo očitno veliko lažje in hitreje prilezem iz vsega tega, preprosto zato, ker se imam rada!!!!
In prosim Vas, imejte se radi tudi vi, verjemite, da je svet veliko lepši in boljši iz take perspektive. Cmoka dragi moji, rada vas imam in ni mi vseeno kar se dogaja z vami.
Upam, da boste pravilno razumeli tole moje pisanje, upam…samo pomagati hočem, kot vedno!
