Zdaj pa res grem!
Ej, vidva, vidva pesjana si jih prav iščeta, batine mislim,
prav iščeta si jih – in bogme, da jih bosta tudi dobila!
Resno misli. Naslednjič ne bom prišla na srečanje z
jedačo, ampak z gorjačo, to vama obljubim, če se ne
spokata z Lili……
M.
Vama že dam jest … tko paše bit tlele, na Lili.
Dol sem rekla, pa hitr, dol, če ne bo hudič. Pa
pejta gor, na ta drugo Lili, tisto, ki je danes že
na poti! Sej bosta vseen na Lili, če ne pejta pa
drug na druzga. Pa oper ti bizgec temo zajček,
pa skoč gor nanga! bemti!, sam dol z Lili se mi
spravta, pa kuj zdele!
Aha, zdej sem pa eno pogruntala: tkole se gremo – če nauta šla kuj zdele dol z Lili, grem pa jest dol z neta! A je zdej prov? A bosta zdej šal dol s te Lili? (hih, hih, hih, mejbi bo tko šlo???)
M.
Dejmo probat kolk lahko ena taka tema zdrzi postov..a čmo probat dokler se ne zruši..hihihi k je ta tema tolk magična bla..smo kresal te timinge kot za stavo..hmm pa še greh se je zgodu vauwww to pa ni kar tko od muh…dejmo to temo zaveličastno zaznamovat!
Kdo je za??
Marija..a si?
Janček?
Zajček..
Gmjnarji vsi…hmmm jest pa kar mal pogrešam očija našega …hmm upam da masira doma zeno!!
Uf, jest bi že bla za to, koko da ne, sam se pol
stvari tolk dolg odpirajo, tolk dolg, bemtiš, da
človek izgubi živce, prej ko pride do tistega: Aha!
Sunce vam …. ne, nam sunce, ker ga že itak ni,
bom kar dež, torej dež vam jj……!
Najboljše bi blo, da naša Nikita pogrunta eno tako temo, ki jo je že enkrat tam na srednjih. Veličastna tema: Oči – zrcalo duše. In takrat se je nabralo neverjetno število postov, baje čez 230, Nikita bi to vedela. In ena taka tema nam fali, da bi se propopali nanjo in jo nategnili, kot kurja čreva!
Aja, muca živjo.!
M.
O ježek ježek, saj nisem dolgo spala, sem bila ob
pol šestih pokonci, sem skuhala tisti polovički, ki
vedno pravi, da je boljša kot ona druga, no tisti polovički
sem skuhala kavo, ker sploh ne funkcionira, dokler se
ne nikotira in kofeinizira, potem sem bila pa že tuki, na
netu ….. pa sem si umislila v tem prečudovitem deževnem vremenu eno pravljico napisat in prav naša Lili mi je prišla na pamet, ko je bila tako srečna in vesela. Toliko navdiha sem dobila ob tem in če samo pomislim, da že štiri leta nisem vonjala morskih hlapov, da nisem videla morja, da se včasih počutim kot otrok, ki nestrpno čaka, da bo šel na morej, no, sem si pa šla mal slane vode naredit in jo vonjat! Tako vidiš ježek, si pa jaz naredim morje. Pol na poge u lavor slane vode, pol pa malo ene druge tekočine notr, da sem lahko malce uredila stopala, zdej pa bo šlo, kot pravi zajček, kot namazano …..
M.
Ja sej, muca, sej, vsake tolko časa se glih no
malo ustavmo s tistim črnim pežojem, pol pa
naprej. Uf, uf, bela cesta, to ti je život.
O, o, o , Lili,
ne zaboravi, što smo nekad bili,
o o o o Lili …
….. dal’ s sjetiš nekad mene,
dal’ se sjetiš mojih suza …
……
one divne drage uspomene !
O dežek prelestni, kapljice deževne, ki se tako narahlo stapljate z mokroto mojih oči, ki tako prelestno lahko umivate obraz od neprespane noči, kapljice dežne, ki vas v dlani ulovim, vas nič več ne izpustim …..
M.
P.S.: to je šnops, veste, to je čisti šnops!!
Samo men vseen ni dal firbec mira, kdo si privosci tako dolgo nalaganje in zato sem zdaj tuki.. Naj se enkrat zazelim Lili lep dopust, naj jo to kislo vreme ne moti…
Sploh ni vazna tema, le vec nas bi moral bit… , al pa tud ne, saj se tebi in muci s svojo masino ne morem sledit…, ko se razpisete…
zdaj pa res grem, hehehe..