Najdi forum

Splash Forum Politični čvek zdrava hrana in okolje – tudi to je politično vprašanje

zdrava hrana in okolje – tudi to je politično vprašanje

K razmišljanju me je vzpodbudil članek PESTICIDI IMAJO UČINEK ATOMSKIH BOMB, ki ga kopiram in limam spodaj, priporočam da si ga preberete.
No v čem vidim problem pri nas?

Bistvo je da v Sloveniji načrtno onasnežujemo okolje, pri tem pa še država pomaga oz. ga podpira z raznimi subvencijami, učinkov razen strupene vode in strupenega okolja pa ni. TOREJ GOVORIMO O NAŠEM KMETIJSTVU

ZA ZAČETEK
delež slovenskega proračuna namenjenega kmetijstvu znaša okoli 1/3, kar v € predstavlja cca 350 do 450 mil.€,
delež kmečkega prebivalstva oz.ljudi, ki živijo izključno o kmetijstva je manj kot 4 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Živilska industrija večino surovin uvozi (npr. svinska stegna iz Madžarske – kraški pršut, kumare, paprika – Makedonjija (eta), breskve, sadje, zelenjava Italija itd.)

Naše kmetijstvo je podobno vrtičkarstvu, ne daje nobenih resnih učinkov, čeprav požre denarja in KEMIJE, da človeka stisne, ko si nalije ALPSKO MLEKO v kavo.
Namesto, da bi se v danih okoliščinah, ko je res ŠANSA, da bi celotno slovensko kmetijstvo prišlo na EKO predelavo, se pravi na kmetovanje brez kemikalij in gnojnice po poljih – prosto rejo živai izven hlevvov, gojenje avtohtonih preizkušenih sort zelenjave in sadja, se gredo t.i. intenzivno kmetijstvo v smislu SREDSTVO UPRAVIČUJE CILJ

Takšen način kmete tudi rešil, saj bi svoje izdelke z lahkoto prodali, prav tako bi bila stvar zanimiva za tuje turiste(MOŽEN RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA) – zdrava ekološka pridelana hrana- j e pojem, ki bi ZELO VPLIVALA NA NAŠO PREpOZNAVNOST.

IN Z UKINITVIJO SUBVENCIJ NE BI POTREBOVALI NOBENE REFORME

Le da kemična “eksplozija” ni tako burna in očitna, a je dolgoročno morda celo bolj pogubna…

Dolgo sem se odločal za pisanje in objavo tega za javnost odprtega pisma. Ključni po­vod zanj mi je dala nedavna smrt drage tete zaradi karcinoma in upam, da bo morda komu v daljnji bodočnosti rešilo življenje in da bo vsaj tako imela njena prezgodnja smrt nek smisel.

Ravno na dan njenega pogreba, 22. junija 2006, se je v naši Sloveniji zgodilo nekaj meni dotlej nedo­umljivega, nekaj, na kar sem čakal vrsto let: Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je končno javno objavil podatke o katastrofalnem stanju (ne)pitne vode. Še posebej sem bil pozoren na eno majhno podrobnost v omenjenem poročilu: “V Gornji Radgoni iz pip teče koktajl pesticidov, ki niti ne bi smel biti pitna voda…” (Večer, 23.06.2006)

Ta veliki problem s pitno vodo v našem obmejnem mestu so nam že kakšno desetletje nazaj obelo­danili nekateri ozaveščeni strokovnjaki, katerih vest jim ni dopuščala, da bi se še naprej prebivalstvo puščalo v nevednosti. Uradne institucije so to več ali manj uspešno demantirale ali skušale zmanjšati pomembnost ugotovoljenega, tu pa tam je bil izpostavljen le problem povečane vsebnosti nitratov. Očitno je pritisk okoljske politike Evropske unije premočan, tako da sedaj počasi le dobivamo realne podatke s področja celotne Republike Slovenije.

Spet sem čakal… in čakal… in nič dočakal. Če že država ne poskrbi, da bi vse Radgončane in pre­bivalce drugih ogroženih območij s fizičnimi ukrepi (beri: z dostavo čiste pitne vode, ko­likor je je še sploh kje ostalo) zaščitila pred zdravstvenimi posledicami uživanja takšne kvazi-vode, potem bi lahko upravičeno pričakoval, da bo vložila vsaj malo več napora za opo­zar­janje prebivalstva, kako ravnati v trenutno zatečenem stanju, recimo ob kuhanju ali pri osebni higieni, saj si vsi zagotovne ne morejo privoščiti ustrezno kvalitetnih filtrov. Verjetno je večini znano dejstvo, da se kemikalije v telo vsrka­va­jo tudi preko kože in ne le preko hrane in pija­če. Če kdo tej trditvi ne verjame, naj si natančno pre­bere navodila za obliže z močnimi proti­bolečinskimi sredstvi za bolnike z rakom, katere sem imel ne­davno priložnost spoznati! Imam znanko, kateri že ena kapljica vode iz vodovodne pipe sproži aler­gi­č­no reakcijo na koži.

Hmm… Zdi se mi, da ne čakam le jaz, temveč tudi Vi?

Ojoj, seveda, dolžan sem vam še pojasnilo trditve iz naslova, da imajo pesticidi, ki so po­na­vadi shranjeni v majhnih, neopaznih stekleničkah z zvenečimi imeni veliko skupnega z zlo­glas­­nimi, strah zbujajočimi in uničujočimi atomskimi bombami! Naj vam (z dovoljenjem avtorja) navedem nekaj znanstveno dokazanih dejstev iz knjig slo­vens­kega raziskovalca g. Antona Komata in vam bo takoj jasno, za kaj gre:

*****

“… nam je vsem skupaj uspelo v enem samem letu, leta 1995 torej, zastrupiti biosfero z dodatnimi 5 milijoni ton strupov, kar bi zadostovalo za večdesetkratno akutno in usodno zastrupitev vsega pre­bi­valstva planeta. Ob upoštevanju dejstva, da živi na planetu čez 5 milijard ljudi, torej pride na pre­bivalca nekako 1 kg pesticidov letno, kar je večdesetkratna smrtna doza na prebivalca.

*****

“Zanimiva je primerjava med uporabljeno količino pesticidov v kg/ha in doseženim pridelkom v tonah/hektar po posameznih svetovnih regijah (Edvards, 1985). Primerjava nam izjemno nazorno po­ka­že, da med tema dvema podatkoma ne obstaja premosorazmeren odnos. Koli­činsko razmerje upo­rabljenih pesticidov med Japonsko in Afriko je 85, razmerje pov­prečnega pridelka pa le 4,5. Torej je več kot očitno, da razviti svet dobesedno zasipa rodovitno prst s strupi. O smiselnosti takega početja pa naj bralec presodi sam!”

*****

“Svetovni zdravstveni problemi, nastali zaradi vedno večje uporabe pesticidov, ne bodo naraščali sorazmerno s povečano porabo, ampak bo verjeten odziv mnogo bolj dramatičen. Večina poškodb, nastalih v človekovi genetski masi, je namreč nepovratnih ­– ireverzibilnih in se sčasoma množi – multiplicira. Prav tako je delovanje pesticidov v okolju stalno in dolgo­trajno. Številke so vsekakor bolj zgovorne, zato jih poglejmo. Na en akuten smrtni primer zastru­pit­ve pride povprečno 10 hospitaliziranih primerov in od 100 do 500 oseb z izraženimi simptomi zastrupitve, ki pa zaradi raznih razlogov niso bile zdravstveno obravnavane. Lahko si le mis­li­mo, koliko oseb so doletele biokemične, citološke, genotoksične, mutagene ali kancerogene posledice, katerih simptomi se bodo klinično pojavili šele čez 20 ali več let. Zelo verjetno lahko govorimo o milijonih!”

*****

Italijanski znanstvenik, Amerigo Mosca, je na podlagi primerjav rezultatov testov mutagenosti izra­ču­nal ekvivalent mutagenosti med pesticidi in radioaktivnim sevanjem. Dobljeni ekviva­lent mutagenosti 6,3 tone pesticidov ustreza atomski bombi z enako močjo kot tista, ki je padla na Hirošimo. Uporaba 6,3 tone pesticida povzroči torej v okolju takšne genotoksične in mutagene posledice, kot jih je povzro­čila atomska bomba, uporabljena v Hirošimi (P. Tomp­kins, C. Bird, 1992). Na naši dedni zasnovi bi povzročili razdejanje enako posledicam radio­aktivnega sevanja tisoč atomskih bomb uporabljenih v Hirošimi, če bi v Sloveniji porabili le 6300 ton pesticidov na leto.”

*****

“V Sloveniji seveda obstojajo javne „uradne” evidence in statistike o porabi, iz katerih je razvidno, da smo v letu 1993 porabili 1676 ton pesticidov. Temu „uradnemu” podatku nisem verjel, čeprav so mi tudi predstavniki kmetijskega ministrstva zatrjevali, da ta drži. V zborniku Europe’s Environment sem našel podatek, iz katerega sem ocenil, da je slovenska letna po­ra­ba pesticidov nekako 4500 ton. Drugi vir mi je bila slovenska carina. Iz njene doku­men­ta­ci­je je bilo razbrati, da porabimo precej več stru­pov, preko 6000 ton!

Ko sem ta podatek objavil, je med strokovno javnostjo nastal vik in krik. Obsojen sem bil „pro­dajanja strahu” in zavajanja javnosti. Slišal sem celo obtožbe, da napadam slovenskega kmeta. Med obtož­bami ni manjkalo niti takih s političnim ozadjem! Toda vse to sem vzel v za­kup, kot ceno, ki jo mora pla­čati vsak naravovarstvenik. Novoustanovljena vladna med­re­sorska komisija za ravnanje z nevar­nimi snovmi se je skrbno lotila svojega dela. V osnut­ku študije Ocena stanja z ovrednotenjem nacio­nalne infrastrukture za ravnanje s kemikalijami v Republiki Sloveniji (oktober 1997) lahko preberemo, da je letna uporaba pesticidov v Slo­ve­ni­ji kar 7775 ton! Kaj bodo sedaj na to porekli “rastlinski dohtarji” in njihovi fitofar­ma­cevti? Kdo je zavajal in vznemirjal slovensko javnost? Zakaj so se res­nič­ni podatki prikrivali? Kdo torej načrtno laže slovenski javnosti?

Za nazornejši zaključek slovenske pesticidne zgodbe naj vam še izračunam mutageni ek­vi­va­lent sevanja za porabljenih 7775 ton pesticidov. Slovenci v enem letu prejmemo v svo­je okolje mutageni ekvivalent sevanja 1234 atomskih bomb s hirošimsko močjo!”

***** ***** ***** ***** *****

To je bilo, kar nam je g. Komat imel za povedati v strnjeni obliki. Menim, da ni treba dodatnih razlag za trditev, da ima večina Slovencev doma v kleti pravi arzenal tekočega “jedrskega orožja”. Upam, da bo sedaj vsak med vami trikrat premislil, preden bo uporabil tak zvarek.

Teta je za rakom umrla po nekajletnih hudih mukah in rak je definitivno posledica mutagenih spre­memb. Nekajkrat sem že spremljal rakave bolnike ob njihovi zadnji uri in sem počasi utrujen od igno­rance odgovornih v tej državi. Namesto v preventivo vlagamo milijardna de­nar­na sredstva v nakup vedno nove opreme in zdravil za odpravo že nastalih posledic (inci­denca 10.000 novih rakavih bol­nikov na leto je, kot rečeno, verjetno le vrh ledene gore!) in še tu se ne znamo tako zlahka dogovoriti, kot kaže primer operacijskih miz za Onkološki inštitut. Koliko nesmiselnih solz, trpljenja bolnikov ter srčnih bolečin zaradi izgube najdražjih!

Ob tem pa se nihče ne vpraša, kje je resnični vzrok skokovitega porasta rakavih obolenj…

Skrajni čas je, da se Slovenci soočimo z resnico in da skupaj saniramo škodo ter preprečimo nadaljnje ogrožanje zdravja ljudi, živali in planetarnega ekosistema!
Predvidevam, da imamo državljani pravico do korektnega obveščanja (EU ima takšna pravila obnašanja prav lepo zapisana), zato lepo prosim za javne odgovore na naslednja vprašanja:

1. Ali je slovensko Ministrstvo za zdravje seznanjeno z dejanskimi, dolgoročnimi posledicami uporabe pesticidov na dedni material živih organizmov?

2. Iz morebiti pritrdilnega odgovora takoj sledita naslednji dve vprašanji: zakaj tega javnosti jasno in glasno ne pove, da se lahko občani vsaj sami nekako zaščitimo, če že država tega ni sposobna ali pa tega ne zmore? (Verjetno so največji problem stroški, saj potem ne bi preostalo dovolj denarja za druge reči, recimo za nakup novih “prepotrebnih” kupov železja na osmih kolesih).

3. Ali imata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor izdelan načrt nadaljnjih ukrepov za preprečitev nastajanja nove škode na dednem materialu Slovencev, saj mnogi strokovnjaki tako radi tarnajo nad nizko rodnostjo in visoko umrljivostjo v naši državi?

Če sami nimate pravih idej, bi morda lahko navedel nekaj zahtev, ki govorijo iz ust in src mnogih ekološko ozaveščenih Slovencev:

1. Zahtevamo takojšnjo prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev z mutagenim delovanjem ter prepoved uporabe pesticidov, ki so hormonski motilci po Annexu 66 (ta je del resolucije EU o hormonskih motilcih).

2. Prepoved uporabe pesticidov v naseljih (javne površine, zelenice, vrtovi, parki…).

3. Najbolj nevarni pesticidi naj bodo dosegljivi le na recept, tako kot velja za zdravila.

4. Zahtevamo takojšnjo inštalacijo kakovostnih filtrirnih sistemov za vodo v vrtcih in šolah na območjih s povišano koncentracijo škodljivih snovi v pitni vodi. To vodo se mora seveda uporabljati tudi za kuho obrokov najbolj ogrožene populacije in to so predvsem otroci, katerih organizem je veliko bolj občutljiv kot nas odraslih!
Če ni na voljo dovolj denarja, bo pač en oklepnik imel le sedem koles.

5.Zahtevamo črtanje vseh subvencij intenzivnemu kmetijstvu in takojšnjo preusmeritev teh sredstev v ekološko, naravi in zdravju prijazno pridelavo hrane ter promocijo naravnih metod pridelave hrane kot je recimo biodinamična po Rudolfu Steinerju ali kaj podobnega.

Mislim, da bi Slovenci lahko bili vzor celotnemu svetu glede umnega ravnanja s tem modro-zelenim planetom, saj imamo vse potrebne naravne danosti, pridne roke, znanje in povrh še edinstvenega predsednika države, ki nam ga že zavidajo marsikje po svetu, čeprav ga v tej deželi malokdo razume. Zagotovo pa bomo že čez nekaj let nanj ponosni kot druge nacije na svoje velikane – ko bomo doumeli njegova pristna prizadevanja za boljši svet.

Le malo poguma bo treba z vladne strani. Kar je bilo je bilo, oprostili vam bomo (tudi zavest­no) storjene napake zadnjih nekaj desetletij, saj smo sami bili del te uničevalske mašinerije in enostavno nismo znali bolje ali smo imeli premalo modrosti. V očeh naših zanamcev boste heroji. V nasprotnem primeru bo ta prestižni status pač pripadel civilni družbi, ki se – hvala Bogu ­– v Sloveniji vedno močneje organizira.

Res upam, da tokrat ne bom(o) predolgo čakal(i)…

Prisrčen pozdrav!
Thomas Čuk, Gornja Radgona

P.S.: V radijski oddaji, ki je bila 29. junija 2006 na ljutomerskem Radiu Maxi, je moderatorka soočila mnenja IVZ in nekaterih vodnih distributerjev. Večina slednjih trdi, da je voda kljub ekspertizi IVZ-ja neoporečna (?!?).

sem za to da se ta ideja in program ponudi kateri od strank, da se ga
lažje doseže.

začnimo podpirat ekološke stranke, ker se moramo vprašati ali bomo čez leta živeli na kontaminiranih “deponjah” ali na ČISTI SVEŽI NARAVI?

“Za nazornejši zaključek slovenske pesticidne zgodbe naj vam še izračunam mutageni ek­vi­va­lent sevanja za porabljenih 7775 ton pesticidov. Slovenci v enem letu prejmemo v svo­je okolje mutageni ekvivalent sevanja 1234 atomskih bomb s hirošimsko močjo!”

KRIZA PODPIRAM!

Včeraj je bil res zanimiv dokumentarec na TV SLO 1 NcDonald, neverjetno kaj vse požremo.
Bajk!

Včeraj je bil res zanimiv dokumentarec na TV SLO 1 McDonald, neverjetno kaj vse požremo.
Bajk!

mogoče bi se kaj premaknilo, če bi tako idejo podal kašen poštenjak

o tem odločamo volilci

In kdo je poštenjak, ki se je odločil, da gre v politiko?

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

ODGOVOR NA TEMO JE NA DLANI

Svobodno oblikovano besedilo, nastalo s poslušanjem kasete, posnete na predavanju Thomasa Kellerja, s simultanim prevodom v slovenski jezik

Thomas Keller po vsem svetu (pred leti tudi v Sloveniji) vodi delavnice, na katerih uči prepoznavati, kakšen je pomen angelskih bitij in nam odkriva, da to niso neka mistična bitja nekje daleč stran od nas, temveč da so vedno tu, z nami, z edino nalogo in željo, da nas, živa bitja druge ravni bivanja, vodijo na naših poteh in nam pomagajo.

Njegova knjiga ANGELI – tančica se odstira je prevedena tudi v naš jezik, vendar je že zdavnaj razprodana, in tudi v knjižnicah jo težko dobite. V njej nam Thomas razloži, kako je angelsko delovanje prepleteno z dogodki v našem življenju.

Thomas nam govori takole:

POGOVARJALI SE BOMO O LJUBEZNI DO SEBE.

Naša Zemlja je pravzaprav šola, šola misterijev, in takrat, ko vstopamo v šolo, vstopamo vanjo zaradi posebnih razlogov.

Nihče ni tukaj, na današnjem srečanju, po naključju.

Vem, da nekateri verjamete, da niste želeli priti sem, verjetno je danes tukaj vsaj eden, ki ne želi biti tukaj.

Toda resnično je to, da smo tukaj zbrani zato, ker smo sami za to prosili.

Ko vstopamo v šolo misterijev, tam so tudi lekcije – stvari, ki smo se jih prišli učit in okušat.

Velikokrat je pravi izziv za ljudi, da odkrijejo, kaj je pravzaprav namen njihovega bivanja na Zemlji, zakaj so tukaj. In dostikrat, ko se pogovarjam z ljudmi, mi pravijo:

”Vem in čutim, da je prav poseben razlog, zakaj sem tu.”

Dostikrat so ljudje prav razočarani, ko jim povem, kaj pravijo angeli, zakaj smo tukaj… kajti, kadar vprašam angele, zakaj smo tu, na Zemlji, dobim odgovor:

ZATO, DA LJUBIMO SEBE.

To je tista lekcija, zaradi katere smo se rodili, lekcija, ki se je zdaj učimo….

Nobenega drugega razloga ali namena ni, ki bi bil pomembnejši kot ta, da ljubimo sebe….

Lahko postanete predsednik države, lahko postanete zdravnik, lahko postanete vse, kar si želite…. in lahko postanete najboljši v svojem poslu, vendar pa, če se ne naučite, kako ljubiti sebe, se niste naučili NIČ. Spet se boste morali vračati na Zemljo, spet in spet, dokler se ne boste naučili zaljubiti vase.

Tako kot so angeli rekli:

IMEJTE LJUBEČ ODNOS DO SEBE.

V šoli misterijev spoznavamo skrivna znanja, učenja o magijah, o stvareh, ki jih lahko izkusimo v času bivanja na Zemlji. Spoznavamo, da so hkrati z nami, ob nas, poleg našega človeškega kraljestva še druga kraljestva… kraljestvo mineralov, rastlin, pa tudi angelsko kraljestvo in kraljestvo dev.

Ta kraljestva so ravno tako resnična kot je resnično naše človeško kraljestvo.

Če želimo biti odprti do teh kraljestev, če jih želimo prepoznavati, potem se moramo odpreti in zgraditi ljubeč odnos najprej do sebe.

Stopiti moramo na pot preizkušnje, na pot ljubezni do sebe.

V vsaki deželi, kjer sem bil do sedaj, se novorojeni ljudje znajdejo v okolju, kjer se jih uči, naj ne ljubijo sebe. Zrasli smo v okoljih, kjer so nas učili, da je ljubezen do sebe egoistična. Tudi religije nas učijo, naj ne ljubimo sebe. Religije nas učijo, da moramo imeti radi Boga, da moramo imeti radi druge, toda sebi naj ne posvečamo pozornosti.

V teh teorijah obstaja zanimiva zanka: če ne ljubite sebe, ne morete ljubiti Boga.

Ne morete ljubiti takega Boga, ki je skreiral takega vas, da se ne marate.

Ali razumete? Naj ponovim:

Ne morete imeti radi takega Boga, ki je ustvaril takega vas, da se ne marate.

Torej je izziv, da ljubite sebe, pomembnejši od izziva, da ljubite Boga.

Ko sem nekoč vprašal angele, koliko je pravzaprav res pomebna ta ljubezen človeka do sebe, so mi dali zelo zanimiv odgovor:

“Pozabi na Boga in pozabi na angele, pozabi na starše, partnerja, otroke in postavi to ljubezen do sebe za najpomembnejšo stvar v svojem življenju. Ukvarjaj se s to nalogo, obvladaj jo in jo dokončaj. In odkrivaj, kaj se bo dogajalo, ko boš naredil ta korak.”

Izziv, ki ga moramo premagati, je ta: jaz vam ne morem povedati, nihče vam ne more povedati, kako ljubite sami sebe.

Samo ena oseba je, en človek, ki resnično ve in ki zna to narediti, in to ste vi.

TO STE VI.

Ena od stvari, ki jo želimo danes spoznati v zvezi z ljubeznijo do sebe, je vprašanje:

KDO STE VI?

Razmislite: KDO SEM JAZ?

ALI VEM, KDO SEM?

Lažje vam bo v spoznavanju, kako ljubiti sebe, če boste najprej vedeli, kdo sploh vi ste.

Predstava o samem sebi je to, kar mislimo, da smo. Veliko ljudi nima prav nobene predstave o sebi.

Če pogledam nazaj in pomislim na svoje lastne izkušnje…. naj se dotaknem delčka tega in ga podelim z vami.

Ko sem odraščal, sem tolikokrat ponavljal razrede, da sem končno odnehal in opustil šolanje. Ko sem se bližal puberteti, sem naenkrat ugotovil, da sem najbolj zabit človek na svetu. Očitno je bil to del predstave o meni – bil sem neumen. Poznal sem otroke, ki so v šoli enkrat padli in ponavljali razred, a poznal nisem nikogar, ki bi padel štirikrat. In takrat tudi nisem bil tako lep fant… V mojem življenju so se kopičili problem za problemom, dokler se nisem znašel v zelo resni odvisnosti od drog. To je trajalo in trajalo…. Nisem mogel dobiti dobre službe, nisem imel primerne izobrazbe, zato sem naredil najbolj modro stvar, ki sem se je spomnil takrat: poročil sem se. To je bilo pred 25 leti.

Takrat sem razmišljal takole: če najdem nekoga, ki bi lahko imel mene rad, potem bom vsaj malo zadovoljen. Vendar pa… če nimate radi sebe, potem najdete takega, ki tudi nima rad sebe in se poročite z njim. In to je res dobra formula za propad, uničenje.

Kadar nimamo radi sebe, tedaj verjamemo, da je tako prav, da ne gre drugače. Na drug način povedano: kar govorimo, verjamemo, da je res. Jaz sem sebi govoril, da me ni mogoče imeti rad, in to je tisto, v kar sem verjel….

Moja zakonska zveza je bila tako kar v redu, seveda pod določenimi pogoji, in nekoč mi je žena rekla: “Rada te imam.”

V moji glavi sem zaslišal dialog: ”Jaz sem tak, da se ne morem imeti rad, ona pa mi pravi ‘Rada te imam’. Ona laže, ali pa je neumna.”

Njene besede se pač niso skladale z mojim prepričanjem, bile so z njim v protislovju.

To je bil čas, ko smo govorili o afirmacijah, in končalo se je tako, da sem ves dan hodil naokrog in si govoril: ”Rad se imam, rad se imam, rad se imam….” Potem sem pa ugotovil, da imam tudi podzavest…. povprečni človek lahko zavestno izreče 200-300 besed na minuto, a njegova zavest PROTESTIRA s 3000 besedami na minuto! Tako je moja zavest govorila ‘rad se imam’, moja podzavest pa: ‘ne, nimaš se, ne, nimaš se, ne, nimaš se…’. In to, kar sem odkril, je bilo, da je taka afirmacija, v katero ne verjameš, izguba časa. Če pa verjameš v afirmacijo, je pa itak ne potrebuješ…..

Torej, imel sem resen problem. Tistemu, ki se nima rad, rečeš, imej se rad, in ustvariš problem. Ker ljudje ne vedo, kako se to naredi: imeti se rad. In tako sem ugotovil, da je prvi korak, ki ga je potrebno narediti, ta, da ugotovim, kdo pravzaprav sem?

A sem neumen? Sem to?
Ne, to je nekaj, kar počnem, to nisem jaz. Mene zanima, kdo sem jaz?

Sem narkoman. Sem to?
In spet sem ugotovil: ne, to nisem jaz, to je nekaj, kar jaz počnem, a to nisem jaz.

Znašel sem se na poti iskanja svoje resnične identitete. In odkril sem zelo zanimivo stvar. Ugotovil sem, da obstaja eden, EN sam, ki nas je VSE ustvaril. In ta naš Stvarnik je ljubezen. In to, kar ta naš Stvarnik kreira, je ljubezen. In to je vse, kar Stvarnik ustvarja. Odkril sem, da obstaja božanski Stvarnik, in če sem jaz otrok tega Stvarnika, potem sem tudi jaz božanski. In ta del sebe, tega pa imam zelo lahko rad. Ali razumete, o čem govorim? Ta del sebe je zelo lahko ljubiti….

In zdaj, poleg te predstave, kdo mislim, da sem, je še dejstvo, da sem božanski, in to imam lahko zelo rad. In od tu naprej, naslednji korak, ljubiti tega svojega Stvarnika, to je lahek in avtomatski korak. Če ljubite to, kar je Bog/Stvarnik ustvaril, potem ljubite Boga.

Naslednje vprašanje: kaj pa drugi del mene? Ta del mene, ki hoče bit neumen, tisti del mene, ki hoče bit narkoman? Enostavno si je treba priznati resnico v zvezi s tem. Naj povem svoj primer: ko sem obdeloval to, da sem neumen, sem odkril, da to ni resnica. In potem sem naredil tisto, kar bi večina ljudi naredila. Šel sem popolnoma na drugo stran in si rekel: ”Ha! Jaz sem bister!”. To je delovalo nekaj ur, potem sem pa ugotovil, da tudi to ne drži. Potem sem odkril, da je resnica pravzaprav nekje vmes, med obema skrajnostima. In ta resnica je: učim se tisto, kar si želim učiti. To je resnica. In zato moramo pregledati svoje življenje in odkriti resnico o sebi.

Ena izmed težav, ki jo ima večina izmed nas, je ta, kako ljubiti sebe. Če bomo to danes zvečer lahko razjasnili, bom resnično vesel in zadovoljen. Poglejmo, če lahko razumemo.

Veliko ljudi nas ima takole prepričanje:

‘Ko bom sebe ustrezno popravil, potem se imam lahko rad’.

Ali me razumete? Govorimo si: ko bom popravil tole, ko bom izboljšal tole, ko bom šel na tako delavnico, in ko bom nehal jesti to in to, in ko se bom odvadil kaditi, ko bom dovolj dolgo živel v celibatu in tako naprej…..in začnemo se s tem ukvarjat…. ko bom enkrat dovolj dober, ko se bom enkrat dovolj popravil, potem se imam lahko rad. Ampak resnično upam, da bomo odkrili, da ne moremo misliti na tak način….Nekaj razlogov je, zaradi katerih to ne bo delovalo… Koliko ljudi bi šlo k zdravniku, če bi vedeli, da vas ta zdravnik sovraži? In bi potem, če bi že šli, sledili njegovemu nasvetu? Kaj mislite, da takrat, ko boste poskušali popraviti del sebe, tisti del sebe, ki ga ne marate, da bo ta sodeloval? Ko postavljamo sebi take pogoje, se pojavi del nas, ki se ne mara popraviti. In še ena stvar je zanimiva: preveč stvari je treba popraviti v enem samem življenju. Če boste poskušali popraviti sebe, preden boste imeli radi sebe, boste prišli nazaj. Kajti zmanjkalo vam bo časa. Takoj ko boste nekaj popravili, boste našli drugo stvar, ki jo je tudi treba popraviti. Koliko nas je takih, ki to že vemo oz. smo to že opazili? Vsakič, ko poskušamo nekaj popraviti, se pojavi kaj drugega, kar je tudi potrebno popravkov.

Torej ta pot ni možna: najprej bom sebe popravil in potem se bom imel rad.

Veliko nas naredi to napako, ko sem govoril o zakonski zvezi – ker sebe ne ljubimo, iščemo partnerja, ki ustreza naši predstavi. Če je ta predstava/slika pripravljena biti z mano, si govorimo: “JAZ moram biti v redu, in če me bodo ljudje videvali s to partnerko (s tem partnerjem), potem bodo vedeli, da sem v redu.” In to deluje nekaj časa… Potem pa se nekega jutra zbudite in vaš partner nič več ne ustreza vaši predstavi. Zdaj napoči čas, da si ustvarimo novo predstavo, novo sliko. Temu se reče razveza (nič več se ne počutim dobro ob tebi).

Nekateri si poiščejo drug način, da bi dokazali sebi in svetu, da so v redu. Govorijo si: “Našel si bom dobro službo, v kateri se bom dobro počutil.”

Viidimo, da zelo veliko ljudi tako razmišlja. Govorijo si: “Če lahko postanem to ali tisto, potem bom v redu.”

V ZDA je znano dejstvo, da ni boljšega položaja kot biti predsednik, in hvala Bogu, da zaradi Billa Clintona to ne bo nihče več verjel. On je namreč pokazal, da ti ne pomaga pri doseganju lastne vrednosti niti dejstvo, da si predsednik. Torej vse tisto, kar lahko storimo/dosežemo izven sebe, ni nič trajnega. In zato moramo iti vase, če se želimo ukvarjati z ljubeznijo do sebe. In morali se bomo za določene stvari odločiti.

Veliko ljudi si govori: “Ljubil bom sebe, ko ne bom več delal toliko napak.”

Ste morda že slišali koga, ki tako razmišlja?

Resnica je: vsak dan delamo napake. To je to. Pravzaprav pa to niti ni važno. Ni pomembno, če delamo napake. Pravzaprav se moramo naučiti, da so napake čisto v redu, kajti TO je šola. Ne bi bili tu, na Zemlji, če ne bi delali napak. Če bi se znašli npr.: v takem obdobju življenja, ko ne bi delali več napak, potem bi vas duša hitro odstrelila s tega planeta. Saj ne bi bilo več potrebno, da ste še tu. Torej: delamo napake in kaj potem?

Dostikrat me ljudje v ridingih sprašujejo dobesedno takole:

“Kaj naj naredim, da ne bi več delal-a napačnih izbir?”

Težko je dopovedati ljudem, da enostavno ni mogoče narediti napačne izbire. Ne glede na to, za kaj se boste odločili, iz te izkušnje se boste nekaj naučili. Zato smo tukaj, kjer smo, na Zemlji. Da izbiramo, in da se iz tega, kar izberemo, nekaj naučimo. Ampak kar tudi lahko naredimo, je to, da pogledamo svoje življenje zdaj, v tem trenutku. In poglejte vase, kaj ste izbrali za sebe…. kaj je tisto, kar si cel dan govorite, da ste izbrali zase, danes, ta dan? Kaj je tisti dialog, razgovor, ki poteka v vaši glavi, ta trenutek, ko vam govorim? Ali ste se odločili za pozitiven dialog oz. se v njem podpirate, ali imate morda negativnega?

Večina ljudi ima na splošno negativni dialog.

Občasno opazujem in poslušam svojo ženo, ki ima navado, da govori svoj notranji dialog na glas, seveda, če misli, da je nihče ne sliši. Tako sem jo nekega dne zalotil v kuhinji, ko je govorila sama s sabo. Besedo NEUMNA je uporabila stokrat v treh minutah! Govorila je o sebi! Ustavil sem jo in ji rekel: ‘Marjana, ali slišiš, kaj govoriš? Ali se slišiš, kaj govoriš o sebi?’

Zanimivo v zvezi s temi notranjimi dialogi je to, da drugi ljudje zaznavajo njihov smisel. Če vam je to jasno, potem ste razsvetljeni. Ljudje vedo, kakšne misli se odvijajo v vaših glavah. In z vami bodo komunicirali na ta način, da bodo uporabljali vaš notranji dialog. Dobro si zapomnite, kar vam bo rekel, kajti v tem je ključ:

LJUDJE VAS BODO OBRAVNAVALI NA TAK NAČIN, KOT SE SAMI OBRAVNAVATE.

Takrat, ko sem še verjel, da sem neumen, se je vsakdo strinjal z mano. Sploh ni bilo težko pridobiti njihovo strinjanje! Če pa sem že naletel na koga, ki se ni strinjal z mano, potem sem mu pa to dokazal, da je potem svoje mišljenje lahko spremenil… Ljudje podpiramo svoj notranji dialog.

Preglejte odnose v družini, pa boste videli, da vas drugi sprejemajo na tak način, kot se sami sprejemate.

Ugotovil sem še eno pomembno stvar: v redu je, če sam sebi rečeš, da si neumen. Toda ne maramo, da nam to reče kdo drug!

Tako se dogaja na vseh nivojih našega življenja: v zakonskih zvezah, širši družini, v mestih, med državami…

Do sebe gojimo tak odnos, kot govorimo sami sebi, da smo.

Pojdimo še korak naprej:

Če pogledate svet, ugotovite, da imate tudi do sveta tak odnos, kot ga imate do sebe.

Če imate do sebe boleč odnos in pogledate skozi svoje oči, boste zagledali boleč svet.

Če imate do sebe stresen odnos, boste videli v svetu samo stresne situacije.

Če pa imate ljubeč odnos do sebe, in pogledate skozi svoje oči, boste gledali ljubeč svet.

Upam, da lahko sledite mojim besedam, mojemu razmišljanju…. kajti z vami delim eno izmed pomembnih učenj velikih šol misterijev.

SVET ZNOTRAJ VAS JE SVET ZUNAJ VAS.

Ni obratno.

Večina nas je vzgajana tako, da razmišljamo: kar vidimo zunaj, se bo začelo odražati v nas.

Pogoji, ki me obkrožajo, bodo ustvarili mojo naravnanost.

Ena od skrivnosti življenja je, da obrnemo to formulo.

Gre za mojo naravnanost, ki ustvarja razmere v zunanjosti.

Svet, ki je znotraj mene, ustvarja tak svet, ki ga gledam zunaj.

To je ključ.

Če želite ustvariti ljubeč svet, planet, ki je poln ljubezni, potem ustvarjajte v sebi tak prostor, ki je poln ljubezni.

In če želite planet radosti in miru, potem ustvarite v sebi tak prostor, kjer je mir in radost.

In vem, da vsaj eden izmed vas sam pri sebi pravi:”Thomas, zakaj ne pogledaš sveta tam zunaj? Poglej, koliko je zmešnjave in trpljenja in bolečine…”

Veste, kaj to pove meni?

Da večina ljudi živi v bolečini. Večina človeških življenj je v popolni zmedi zaradi njihove lastne predstave. Svet, ki ga gledate, je odsev sveta, ki ga živite znotraj sebe. Obstajajo ljudje, ki vidijo v sebi samo svet lepote in tudi zunaj vidijo samo lepo…. kajti to je ta izziv, pred katerim stojimo, ko pridemo v šolo misterijev:

SVET, KI GA ŽIVIMO NAVZNOTER, USTVARJA SVET, KI GA ŽIVIMO NAVZVEN.

Razlog, zakaj je ta informacija del skrivnih učenj na tem planetu, je naslednji:
to je resnica, Resnica z velikim R.

Naslednja resnica je ta, da ste vi tisti, ki ima stvari pod kontrolo.

Vi ste tisti, ki ustvarjate.

VI USTVARJATE SVET, V KATEREM ŽIVITE.

Mogoče je kdo pomislil: vsi bi morali poznati te resnice.

Zapomnite si, da je v tej resnici moč.

Če bi kdo želel to porabiti v slab namen, je to zelo koristna informacija.

Veste, da je v zgodbi stvarjenja rečeno: Bog je ustvarjal šest dni in je potem počival. Toda to ni čisto res. Bog pač ne potrebuje počitka. Ona, Boginja je kreirala šest dni in potem je rekla:

“Človek, zdaj si ti na vrsti, dokončaj. Dokončaj v moji naravi in na moj način, dokončaj z ljubeznijo.”

In človeško kraljestvo se trudi, da bi dokončalo to zgodbo stvarjenja veliko dalj kot si lahko predstavljamo. To je res dolgo dolgo potovanje. Veliko nas je, ki beremo Sveto pismo, in beremo zgodbo o Rajskem vrtu. Pomembno je, da vemo, da je Rajski vrt začetek zgodbe za tisočletje, ki se je končalo. Kdo je slišal za Atlantido? Ona je obstajala pred Rajskim vrtom. In smo jo uničili, uničili s tem, da smo ustvarili svet navzven, ki odraža svet navznoter – tako smo jo uničili.

Pred Atlantido je bila Lemurija. Tudi njo smo uničili. Se zavedate, kako blizu smo spet ponovnemu uničenju?

V vsej zapisani zgodovini ni še nikomur uspelo spremeniti kislost dežja, razen nam. Nam je uspelo. Pravzaprav gre za čudež. Ni najboljše za nas, ampak je pa čudež. Uspelo nam je, da je dež, namesto da bi bil rahlo bazičen, postal kisel.

Ali veste, da je deževni gozd pravzaprav imunski sistem tega planeta? Ta planet je živ. Zemlja je živ organizem, ki ima sedem čaker, imunski sistem, srce, pljuča, kri… Ali se zavedate, kaj bi se zgodilo, če bi izklopili vaš imunski sistem? Prav dolgo ne bi bili tukaj, da bi imeli to priložnost doumeti. Ali se zavedate, kaj se bo zgodilo, ker smo odklopili Zemlji njen imunski sistem? Povzročili bomo to, da Zemlja ne bo mogla več vzdrževati življenja na sebi.

Angeli pravijo: kakor ravnate s sabo, tako ravnate z Zemljo. Angeli tudi pravijo: če bi lahko videli Zemljo od tukaj, od koder jo gledamo mi, bi vedeli, da gre za samomorilski pohod. Sistematično uničujete tisto, kar vzdržuje življenje.

In če to počnemo v vsem kraljestvu, potem lahko gremo malo nazaj in odkrijemo nekaj zelo zanimivega. Povprečen človek ima o sebi tako predstavo, ki je enaka samomoru. Sistematično kot posamezniki počnemo tiste stvari, za katere vemo, da nas bodo na koncu ubile. Med vami vidim nekaj prav resnih obrazov – če hočete to zares narediti, potem naredite to na radosten način. Tukaj smo zato, da se zabavamo. Ključ, ki ga želimo odkriti, je ta, da ima vse, s čimer se ukvarjamo, opravka z nami kot posameznikom.

Veste, nekoč sem vprašal angele: “Ali so res različne vrste bitij na našem planetu in tudi na drugih planetih?”

In angeli so rekli: “Dejstvo je, da je tam zunaj toliko bitij, da vam to sploh ne moremo razložiti.”

Potem sem vprašal: ”A so to taka bitja, ki se ukvarjajo z Zemljo?”

Angeli odgovorijo: “Ja.” Povedali so imena in v katerih galaksijah živijo ta bitja, ki se zanimajo za nas.

Potem sem postavil zelo neumno vprašanje: “Zakaj potem ta bitja ne pridejo in se nam ne pridružijo?”

Angeli so rekli: ”Hvala za vprašanje. Bomo povedali, zakaj. Poglejte, kako ravnate drug z drugim, poglejte, kakšno predstavo imate o sebi… in vi mislite, da bi si kdo želel temu pridružit? Še vedno se pobijate med seboj. Samo tega se vam še manjka, da med vami pristanejo mali zeleni…. pobili bi jih!”

Najprej se nisem strinjal z njimi. Rekel sem: “Ne, ne, ne… To bi bila prečudovita stvar, če bi se lahko usedli skupaj in se pogovarjali s temi čudovitimi bitji.”

Ampak potem sem spoznal – angeli imajo prav. Slej ko prej bi jih kdo poskušal ubiti. In znašli smo se v takem času, da je vsa ta čarovnija na voljo človeškemu kraljestvu, toda tega se ne moremo dotakniti, tega ne moremo imeti, zato, ker nismo še naredili prvega koraka v šoli misterijev: vztrajamo v tem, da ne želimo imeti radi sebe.

Če bi se vsakdo, ki je danes na tem predavanju, resno odločil: “Ta trenutek, sedaj, bom imel rad samega sebe”, in bi se po predavanju razšli z zavedanjem, da imamo radi sebe, bi čez nekaj mesecev vsi ljudje na Zemlji sledili našemu zgledu. To ni samo neka moja teorija. Resnica je: če bi nam uspelo najti 12 ljudi, ki bi pošteno, z zavedanjem izbrali odločitev, da bodo ljubili sebe, potem bi bilo to dovolj, da bi se jeziček na tehtnici prevesil v smer ljubezni, ljudje na vsem planetu pa bi sledili temu primeru.

To je skrivna formula iz šole misterijev: potrebnih je 12 ljudi in ostalo človeško kraljestvo bo sledilo tej energiji. To je neverjetna formula, ki se je zavedamo. Na Zemlji nas je 6,5 milijarde ljudi, vendar še vedno ne moremo najti teh 12… Samo 12…. 12 ljudi, ki bi se odločili, da brezpogojno ljubijo sebe. In če se zavedate, kaj se dogaja na tem planetu, ko mi sedimo in se pogovarjamo, potem vam je verjetno jasno, da teh 12 rabimo hitro, zelo hitro, takoj. To je izziv za nas, ki smo zdaj tukaj. Za nas ni nobenega načina, da bi izvedeli, koliko nas je, koliko ljudi na planetu je takih, da imajo resnično radi sebe. To pomeni – morda ste vi številka 12? In, če boste vi tisti, ki se boste odločili, da boste imeli radi sebe, bodo drugi sledili vam v Novo Kraljestvo, v Novo Nebo. Če pa boste čakali do jutri (ker morate najprej nekaj še ‘popraviti’ na sebi…), potem ste morda ravno VI tisti, ki zadržujete planet, da bi se ta izkušnja zgodila. Morda ste vi tisti eden… to je resnično.

Živimo v kritičnem času, ni več časa za igro, ali se imeti rad ali ne… pisana zgodovina vedno pravi, da se je v vsakem tisočletju pojavil učitelj – mojster. Spet smo v tem času, ko je danes na tem planetu mojster, ki je iniciiran. On je Mojster, predstavnik zakona Enega. V njegovih rokah je ključ, kako spet vzpostaviti ravnovesje na našem planetu. Pozna formulo, na kakšen način pride energija do naše Zemlje, in ve, kako upravljati s to energijo. Samo na kratko: kaj naj to pomeni? Pomeni, da lahko spremenimo našo znanost. Osnova naše znanosti je, da moramo ubiti življenje, da vzdržujemo življenje. Primer: posekamo drevo, živo bitje, ga zažgemo, da imamo toploto, in drevo umre. Ta teorija je pravzaprav v vseh znanostih, v vsaki religiji, tehnologiji na naši Zemlji… Če malo razmislimo: to, da moramo življenje ubiti, da vzdržujemo življenje, to nima nobenega smisla. Mojster pravi: “Lahko vam pokažem, kako to ustavimo.” Pravi, da nam ni treba sekati dreves in nam ni treba črpat nafte, energija je tukaj. Ta Mojster čaka, da ga bo svet sprejel.

Nekaj dni nazaj sem vprašal angele: “Kje je zdaj ta Mojster?”

In dobil sem zelo zanimiv odgovor. Angeli so mi rekli: ”Še vedno čaka.”

Vprašal sem: ”Kaj pa čaka?”

Angeli so odgovorili: “Po tistem, ko so ustrelili Dundeeja – večina ljudi se mogoče ne zaveda, da je bil on mojster – je Bog rekel: NIKDAR VEČ. Mojstrov iniciantov ne bodo več pobijali na tem planetu.”

Zakaj zdaj Mojster čaka? Ker bi ga ubili, če bi prišel. Razmislite o tem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi Mojster prišel in rekel: ”Jaz imam formulo, energija je lahko zastonj.”

Kaj bi naredile velike multinacionalke? Kaj bi dejale države, ki črpajo nafto? Nekdo bi jim rekel: ne rabimo več vaše nafte… Na koncu sem rekel angelom: “Ampak Mojster se mora pojavit – kaj je tisto, kar moramo mi storiti, da se bo to zgodilo?”

In angeli so mi že spet povedali: ”Takrat, ko bo na tem planetu dovolj ljudi, ki imajo radi sebe, se bo Mojster pojavil.”

On je tukaj med nami, in čaka, da bomo imeli radi sebe. Kaj naj naredimo? Prepoznati moramo, da smo božanski izraz božanskega Stvarnika. To je tako preprosto. Kar preveč preprosto, pa bi radi zakomplicirali. Ker ne želimo verjeti, da je resnica tako preprosta…. in vendar je.

In ko boste enkrat začeli prepoznavati sebe kot božanska bitja in ko boste začeli sebe ljubiti, in sebe ceniti, potem bo katerikoli vaš del, ki ga želite popraviti, prav z veseljem sodeloval. Resnično vam povem…

Kadar imate resnično radi sebe, in se en del vas želi počutiti drugače, potem mu samo povejte, da ga imate radi in z veseljem bo sodeloval. To je dosti cenejše kot terapije. Ne silim vas, da v to verjamete, temveč vam svetujem, da to poskusite. Če na sebe začnete gledati kot na božansko bitje in imate sebe radi, potem se bo svet, v katerem živite, spremenil, kot bi trenil z očesom. In ko se bo svet znotraj vas spremenil, potem boste videli, da se je tudi svet okrog vas spremenil. Koliko časa rabimo za to? Tako hitro kot bije vaše srce, tako hitro se lahko odločite. A vi hočete reči:

“Ampak, Thomas, to sem danes naredil, pa tole pa tole pa tole…..”. Vam povem, prav nič ni važno. Ne iščite razlogov, ne iščite izgovorov in opravičil, da ne bi storili.

Če mogoče razmišljate: “Ampak vseeno, no, ne veš, kaj sem naredil hudega pred tremi leti….”. Vem, kako razmišljate, ker sem tudi jaz tako razmišljal. Kot veste, vzgojen sem bil v katoliškem svetu. Osebno mislim, da je to čudovita religija…. Ko sem bil v šoli, so mi razložili: to je smrtni greh in to je smrtni greh in če boš storil katerega od teh grehov, boš šel naravnost v pekel. Ko so mi vse razložili, sem ugotovil, da sem vse te grehe že naredil…. to se dogaja vsem nam…. To spoznanje je privedlo do takega položaja, da sem se moral usesti in imeti dolg pogovor z Bogom. Jasno, imel sem slabo predstavo o sebi in rekel sem Bogu:

”Veš kaj, tole pa ni pošteno. Naredil sem to napako, da sem verjel, da ima katoliška vera vso resnico.” Govoril sem Bogu o pravilih, zakonih, o vsem tem, in On je poslušal, poslušal, kako sem govoril – da to pravilo ni v redu, ta zakon ni v redu… in ko sem končal, je ONA rekla:

NI PRAVIL, NI ZAKONOV. SVOBODEN SI. LAHKO NAREDIŠ, KAR HOČEŠ.

Ali si vedel, da ni nobenih pravil?

Obstaja samo eno pravilo, to je zakon Enega.

Prosim vas, da resnično razmislite o tem konceptu: Bog nima pravil. Nobenih. Mi jih imamo. Mi imamo zakone. Imamo zapovedi. A te zapovedi niso božje. In upam, da vam bom to lahko dovolj jasno razložil. Kajti ta izbira, da ljubite sebe oz. da ljubite Boga, ta izbira mora biti svobodna. To moramo izbrati svobodno. Brez pogojev. In zato ni nobenih pravil. Sebe ne moremo prisilit v to, da bi se imeli radi. Sebe ne moremo disciplinirat v to, da bi imeli radi Boga. Sebe ne moremo z voljo prisilit, da bi se imeli radi. Ravno tako se ne moremo z voljo prisilit, da bi imeli radi Boga.

Ta izbira ljubezni do sebe in do Boga mora biti svobodna. Če ni svobodna, potem ni ljubezen. Če ji pripnemo pogoj, potem ni ljubezen, ampak pogoj. To je ena od stvari v novem tisočletju, za katere je zelo pomembno, da razumemo. Če želite doseči razsvetljenje, potem ne smete verjeti v pravila. Če pogledate vse tiste ljudi, ki so dosegli razsvetljenje v zgodovini – Jezus, Gandhi, mati Tereza, Buda…, in če proučujete njihova življenja, potem boste ugotovili njihov skupen enak vzorec – vsi so prekršili vsa pravila: politična pravila, verska pravila, socialno-družbena pravila, vsa pravila so prekršili. To nam nekaj pove.

To je skrivnost, ki vam jo zaupam, ker vem, da večina od vas tega ne bo poskusila: zberite skupaj vsa pravila, za katera mislite, da vas bodo popeljala k razsvetljenju, in jih vržite proč. Ampak za tiste, ki bi pa le želeli to poskusit, pa še ena skrivnost: ko boste šli danes zvečer domov, si razjasnite vsa svoja pravila, ugotovite, kaj pravzaprav so in jih vrzite stran. Ko boste ob desetih zvečer vrgli stran zadnje pravilo, boste razsvetljeni. To vam zagotavljam. Kajti to je razsvetljenje: zmožnost, da odvržemo vsa pravila in samo izkušamo življenje. Če pravila zadržujemo zase, potem bomo zatemnjeni. Na brezpogojno energijo ne moremo nalepiti pravila.

LJUBEZEN JE BREZPOGOJNA.

To je njena narava, to se ne bo nikdar spremenilo.

Ključ, za katerega se moramo samo odločiti, je – IMEL BOM RAD SEBE.

Približno takale formula obstaja:

MOJA ODGOVORNOST JE, DA LJUBIM SEBE IN DA LJUBIM VSAKEGA OD VAS.

Drugi del je lahek: če ljubim sebe, potem ljubim tudi tebe. Nihče izmed vas pa ni odgovoren, da ljubi mene.

Mi sledite?

Odločil sem se, izbral sem to pot, da imam rad sebe, torej imam rad tudi vas.

Če bi vsakdo izmed vas to storil danes zvečer, potem bi lahko spremenili tok zgodovine na tem planetu ZDAJ.

To je edini način, da se to zgodi.

Nekateri izmed vas ste zamudili delavnico o starševstvu, ki smo jo imeli.

Vsi starši se sprašujejo: ”Katero je tisto največje darilo, ki ga lahko podarimo svojim otrokom?”

Angeli pravijo: “Največje darilo, ki ga lahko daste svojim otrokom, je to, da ljubite sebe.”

Če ste starši, boste resnično to poskušali razumeti. Če vas bodo otroci videli, kako imate radi sebe, jim boste dali dovoljenje, da tudi oni ljubijo sebe. Kajti ni večjega daru, kot ta, da podarite otroku primer, kako ljubiti sebe.

In če ste otrok, in bi radi vedeli, kaj je treba narediti, da bi pomagali svojim staršem, je vse enostavno – BODITE SREČNI. To je vse, kar starši želijo videti pri svojih otrocih.

Tako preprosto je to. In tako zabavno je. Ko začnete imeti sebe radi, se bo celo vesolje združilo z vami in vam šlo naproti. Ta planet je čudovit, če ga gledamo skozi oči ljubezni. Je Rajski vrt. Je Obljubljena dežela. Je Novi Jeruzalem. Je Nebeško kraljestvo. Točno tu je, na tem mestu, kjer zdaj stojimo. Ampak ključ, da boste zvedeli/videli, da je to resnica, je, da gledate na vse z ljubeznijo.

Kako ljubimo sebe? Enostavno to delamo. Kako se to opazi? Kot prijaznost in skrb, sprejemanje in razumevanje….

Tako preprosto je.

Človek, ki ima sebe rad, ne bo svoje energije uporabljal na negativen način.

Kaj bi se zgodilo, če bi mi, ljudje, ki smo tukaj, nehali uporabljat energijo na negativen način? Ali se zavedate, kako hitro bi postala Slovenija dežela miru? Če bi se ljudje, ki smo tukaj, odločili in rekli: “Ne bomo več uporabljali svoje energije za negativne komentarje, za negativne namene…”

Kako lahko vidite tiste, ki imajo radi sebe? Takoj jih opazite, ker svoje energije ne uporabljajo v negativne namene. Preprosto zato, ker ljubijo sebe. Če nič drugega, vedo, da tisto, kar dajejo ven, dobijo nazaj.

Na tem planetu smo zato, da živimo, se ljubimo, in smo srečni.

Imejte se fajn.

Hvala lepa.

Zapisala Ana Česen
Cegelnica, julij 2006

New Report

Close