ZDRAVNIK, KI SE VESELI SMRTI. DRUGIH. (Mohor Hudej)
ZDRAVNIK, KI SE VESELI SMRTI. DRUGIH.
Že večkrat sem omenil, da akademski nazivi sami po sebi ne zagotavljajo etičnega vedenja. Kljub temu spoznanju, ki se na žalost vse pogosteje potrjuje zlasti v kritičnih razmerah, se nam zdi, da od nekaterih poklicev utemeljeno pričakujemo največ mogočega spoštovanja do človeka. Tako je biti zdravnik posebna zaveza spremljati človeka od spočetja pa do odhoda. Na tej poti je dolžan po najboljših močeh in znanju pomagati, nikoli škodovati. Primum non nocere so to poimenovali že pred tisočletjema. A ker je človeška narava pokvarljiva in nagnjena k različnim skušnjavam, se celo zdravniki ne morejo pohvaliti z brezmadežnim cehom.
Pred leti je izbruhnila, a zelo hitro ugasnila kar huda afera v Oražnovem domu, bivališču bodočih zdravnikov. Ne bom ponavljal, ker sem obširno pisal o tem. Le za obuditev spomina. Starejši študenti so bruce zlorabljali na najrazličnejše, tudi zelo grde načine, ki onkraj dvoma pomenijo kazniva dejanja, tudi taka, ki zadevajo spolno integriteto. Televizija je posnela pričevanja, zgodilo pa se ni nič takega, kar bi se moralo. Nasprotno. Na forumih so se oglasili nekateri starejši zdravniki, ki so vzeli v bran nasilneže, svoje bodoče kolege, saj naj bi bilo bistvo oražnovstva naučiti se spoštovati starejše. Drugače je povedal eden izmed zdravnikov, in sicer, da ga je ob tej temi vedno bolj sram, da je študiral na ljubljanski medicinski fakulteti. Po njegovem se zaradi takih ljudi Oražnovo ime pojavlja poleg imen, kot sta Mengele in Kukluksklan.
Meni občasno očitajo, da uporabljam pregrob besednjak, ko pišem na primer o malih eichmannih v Sloveniji. A očitno je podobno primero našel zdravnik sam za svoje kolege. Najbrž se oba zavedava, upam, da še kdo, da mnoge eichmanne in mengeleje ustvarja priložnost. Če je ni, pač ordinirajo v obsegu in na način, ki sta dana. Ne Eichmann niti Mengele nista človeka zgodovine. Sta iz današnjega časa, ki se je rojeval po drugi vojni, od Golega otoka prek Vietnama do Srebrenice, če omenim samo nekaj prelomnic najbolj nečloveškega. Nekateri najemniški vojaki, prekaljeni v klanjih po vsem svetu, so priznali, da je bilo na Balkanu najhuje.
Zdaj pa ad rem in ad personam – k stvari in k človeku. Vlada se je potrudila in tlakovala pot k imenovanju zdravnika Janeza Lavreta za direktorja bolnišnice v Slovenj Gradcu. Ta položaj je že zasedal, dokler ga niso odnesli zapisi, ki jih ne kaže ponavljati, razen enega. Nekaj čivkanja je takega, da človek težko najde podobne vulgarnosti, vredne najbolj propadlih pijandur izza šanka. Odziv, ki pa se mi zdi ključen za presojo osebnosti, je Lavretov zapis ob smrti Janeza Stanovnika: »Končno«.
Poskusimo se za trenutek vživeti v nekoga, ki je izgubil svojega bližnjega, morda najdražjega. V tej stiski pride mimo nekdo, ki z olajšanjem reče – končno. V teh besedah ni usmiljenja, da je umrli morda rešen trpljenja. V teh besedah je ena sama privoščljivost. Veselje ob tem, da je nekdo (končno) umrl, pri čemer pokojni nikoli ni storil privoščljivcu ničesar slabega.
Ko se včasih sprašujemo o moralnem dnu, ga podobni dogodki vselej še poglabljajo pod mejo dotlej predstavljivega. Žarek svetlobe v teh okoliščinah je bil takojšen odstop strokovne direktorice Jane Makuc ob Lavretovem ponovnem imenovanju. A če ostane le pri tem, se obeta tema.
Pred časom so me vprašali, kaj se da narediti v razmerah, kjer vladajo avtoritarnost, kršitev mnogih pravil, izkoriščanje delavcev, mobing in podobno nasilje. Kaj lahko naredi posameznik? Odgovoril sem, da vsakdo lahko kaj naredi in je tudi dolžan storiti, da se prepreči slabo. Zadoščajo doslednost, pogum in etična drža. Seveda sem takoj dodal pogosto izkušnjo, da posamezniku, ki se izpostavi, ne sledi večina kolektiva, ki bi dajala temu nastopu energetsko podporo, brez katere ni sprememb. Podpirajo ga pred nastopom, potem pa zmanjka poguma.
V Lavretovi bolnišnici bi morali, če jim je kaj do ohranitve obraza, ravnati podobno kot strokovna direktorica. Ker vsi zdravniki pač nimajo položajev, s katerih bi odstopili, imajo drugačna sporočila na razpolago. Vsi, ki mislijo podobno kot ona, bi morali obrniti hrbet takemu vodji, in to v vseh pomenih besede in brez izjeme v vsaki mogoči situaciji. Zdrav kolektiv ima to moč in zmore pokazati etičnost. Prav te razmere so lakmusov papir za dokazovanje zdravja, ki je še kako potrebno vsem nam in v vseh razsežnostih, od telesnega do psihičnega ravnovesja.
In končno še o vladi, ki postavlja take ljudi na vodilna mesta. Politika SDS je v tem primeru še najbolj razgaljena kot tista, ki so ji življenja mnogih ljudi nepomembna, morda celo odveč. Če postavlja Lavreta na čelo bolnišnice, potem je jasno, da je pripravljena postaviti kogar koli na katero koli mesto. Vendar – novega direktorja je potrdila vlada, to so vsi ministri. Popolnoma vseeno je, koga ni bilo na seji, kdo sploh ni vedel za imenovanje ali je bil morda celo proti. Zdaj vsi vedo zanj. Zato naj si ne drzne kdor koli iz vlade, ki je poskrbela za Lavretovo direktorsko mesto, reči, da mu gre za življenja. Razen za svoje.
Dragan Petrovec v Dnevniku,
1. februar 2021
Tale Lavre je zdravnik??
Vsi, prav vsi slovenski zdravniki, bi se morali upreti imenovanju tako pokvarjenega osebka za direktorja bolnišnice SG. V nasprotnem so očitno enakega mnenja kot on, se z njim strinjajo.
In on je tudi veren katoličan??
Ojej, ojej, kam smo prišli kot družba!
Ta vlada nas je pripeljala tako daleč, da se nihče ne upa izpostaviti.
Čestitke pa strokovni direktorici Jani Makuc za pokončno držo
Tale Lavre je zdravnik??
Vsi, prav vsi slovenski zdravniki, bi se morali upreti imenovanju tako pokvarjenega osebka za direktorja bolnišnice SG. V nasprotnem so očitno enakega mnenja kot on, se z njim strinjajo.
In on je tudi veren katoličan??
Ojej, ojej, kam smo prišli kot družba!
Ta vlada nas je pripeljala tako daleč, da se nihče ne upa izpostaviti.
Čestitke pa strokovni direktorici Jani Makuc za pokončno držo
[/quote]
Ja, je zdravnik.
Je bil direktor v SG, pa potem v MB, pa spet v SG, dokler ga njegove izjave niso odnesle in je odstopil.
Zdaj je vlada 3x ponavljala razpis, vmes menjala člane sveta bolnice, da so ga končno potrdili in ga je potrdila tudi vlada.
Pa čeprav so bili seznanjeni s tem, da bo v takem primeru odstopila strokovna direktorica, ki je tudi vodja kriznega kovid štaba in da bodo s tem prenehale tudi funkcije vseh vodjem oddelkov.
In to se je zgodilo, bolnica ima poslovnega direktorja Lavreta, nima strokovnega direktorja, nima vodje oddelkov in nima vodje kriznega kovid štaba. Ima pa svojega direktorja.
Ja, je zdravnik.
Je bil direktor v SG, pa potem v MB, pa spet v SG, dokler ga njegove izjave niso odnesle in je odstopil.
Zdaj je vlada 3x ponavljala razpis, vmes menjala člane sveta bolnice, da so ga končno potrdili in ga je potrdila tudi vlada.
Pa čeprav so bili seznanjeni s tem, da bo v takem primeru odstopila strokovna direktorica, ki je tudi vodja kriznega kovid štaba in da bodo s tem prenehale tudi funkcije vseh vodjem oddelkov.
In to se je zgodilo, bolnica ima poslovnega direktorja Lavreta, nima strokovnega direktorja, nima vodje oddelkov in nima vodje kriznega kovid štaba. Ima pa svojega direktorja.
[/quote]
Torej imamo diktaturo – od devetdesetih poslancev ni nihče niti muksnil proti samovolji Janše in njegove kamarile.
Prav tako je bil tiho kot miška Borut Pahor.
Le kdo tukaj koga drži za j****?