Zakaj? Ker ju tam enostavno ne čutim. Čutim ju pa povsod drugod. Doma, v objemu narave, ne pa na grobu. Svečko prižgem doma ob njuni fotografiji. Mi to popolnoma zadošča. Dobro vesta, da sem ju imela zelo rada in da ju imam še vedno. Ne rabim za to hoditi na grob.

Moji mami je družinski grob pomenil veliko. Pred njeno smrtjo sem ji obljubila da bom skrbela za grob. Obljubo mislim držat dokler mi bo zdravje to dopuščalo.

Pa v tem primeru ne gre toliko za njihovo prisotnost.

Kdo pa vzdržuje grob? Ga čisti, uredi, posadi zelenje? Marsikje in marsikdaj gre za to, za občutek bližine pa se strinjam, da je slika in svečka doma boljše.

Brat ureja grob. Stroške pa si deliva.

Ne vem, no. Jaz pač žalujem oz. se jih spominjam na drugačen način. Ne rabim se iti kazat tja na pokopališče. Ne čutim potrebe po tem.

Spet oguljeni izgovori. Nekdo opravlja tvoje delo, spoštovanja do staršev pa ne more nihče nadomestiti. Pač še ena v masi egoistov. Ps: to, kar ti pišeš kot žalovanje in spomin na njih, imamo tudi drugi

Res je, poleg vsega naštetega se nekajkrat na leto lahko oglasiš na mestu, kjer je zadnji dom. Vse drugo nam je samoumevno in ja, res neki za lase privlečeni izgovori. Tudi meni dol visi kakšni so drugi grobovi, tebi avtorica je pomembno, da brat ureja zadeve okrog groba, saj tako ne ostane nič dela tebi. Stroški so zadnja stvar na katere pomislim.

“Ne rabim se iti kazat tja na pokopališče.”

Kazat komu?  Kdo pa se “hodi kazat” na pokopališče?  Nekdo, ki gre sadit rože in menjat pesek se gre torej kazat?  Pa tisti, ki grejo prižgat svečko ali nesti kamenček na grob, se tudi “hodijo kazat”?  wtf

Čudni izgovori. Grob je treba vzdrževati.

Men to ni.. A bejz no! Men tud ni za pucat, pometat, glancat..pa vse to grob rihtat in občasno svečo prižgat sam a veš kaj..en pač mora biti odgovoren, zrel in zanesljiv in to počet. Ne san jaz/meni..jebeni egoti. Men ni do pogrebov pa ne grem..a drugim pa ful je? Greš izrečt sožalje in pokazat spoštovanje žalujočim. Jaz, jaz, jaz..za bruhat se strinjam.

Lena si in egoistična. Brat vzdržuje grob. Da te ni sram! A niso starši vredni toliko, da bi jim prinesla šopek rož, populila plevel, prižgala svečko? Kakšne izgovore imaš?! In tisti, ki hodimo na pokopališče, tisti, ki urejamo grobove, čistimo, se hodimo kazat? Komu? Oblečeni v delavska oblačila z razkuštrano frizuro, se hodimo kazat? Komu že?

Vseh vrst izgovorov najdete, da skrivate svojo lenobo, sebičnost in nespoštovanje do svojih pokojnih staršev in ostalih svojcev.

Zase vem, da bom skrbela za vse grobove, dokler bom le zmogla. In pri tem se ne hodim nobenemu kazat.

No, najmanj kar bi lahko, glede na to da tvoj brat sam fizično grob vzdržuje, da bi ti potem vse stroške krila in ne le napol delila. Saj on da zraven še svoj čas in delo.

Ma nehajte ji težit. Pač ne gre. In? A je to naša stvar? Ni. Če je bratu tako ok, potem je vse ok. Kok pa je treba rihtat grobove, saj jih ne rihtamo vsak mesec. Jaz uredim z rožami spmladi in jeseni. Pomivam ga pa ne. Kar pa se pogrebov tiče, pa tudi jaz poznam nekoga, ki “res ne mara pogrebov”, no, to mi je pa bedno. In sta z ženo našla glup izgovor, ko je bil pogreb našega skupnega prijatelja. Avtorica, delaj kot čutiš. Slovenci smo z grobovi še vedno zelo obremenjeni.

Te razumem. Tudi jaz ne čutim pottebe, da bi hodila na pokopališče. Z očetom se redno pogovarjava brez sveč in cvetja. Vedel je, kaj mi je pomenil.

Enako jaz, mojim staršem je grob ogromno pomenil, zato ga skrbno urejam. Vedno gorijo solarne svečke , nasadim cvetje dvakrat letno, v vazi je pa šopek umetnega cvetja in vejic Tise, ki dolgo zdržijo.

Vrana

Bravo, točno to, kdo se kaže na grobovih. A ko zamenjam cvetje, se s tem kažem?  Kakšne bolne ideje imajo eni.

Lej, počni kar sama želiš. Za družinski grob skrbim, ker se mi zdi to prav in spoštljivo do starih staršev in mojih staršev. Sicer ni kaj veliko za urejat, ker je grob v celoti prekrit z marmorno ploščo. Prinesem ikebano iz suhega cvetja. Sveče, ki dolgo “gorijo”, populim po pesku plevel in nasujem novega.

Zdaj se odnesla še veliko posodo z nasajenimi krizantemami. Ko to uveni, bom posadila resje in do spomladi bo mir.

Ne nikomur se ne hodim kazat, ker vse to opravim pred 1. novembrom.

A tule objavljati take trapaste  stvari pa ti je? Mislim ven se pa rada mečeš.

No, po želji, ane. Sama grem večkrat, najraje ob takem času, da vem, da ne bo dosti ljudi (raje nikogar). Zdaj ni bil tak čas. Za 1. nov. ne hodim. Grob je zasajen tako, da potrebuje res minimalno nego. Sveče – čimbolj solarne. Ne bi mi bilo ok, če bil bil zanemarjen.

Mojim pokojnim je veliko pomenilo, da je bil grob vedno urejen, da se je redno vsaj 1x tedensko prižgalo svečko in tega se držim.

Madonca ljudje, a če vas jaz prav razumem, potem tud v štacuno ne stopte, pa froce u šolo ne prpelete, pa do služb sploh ne greste, kaj šele, da bi dvorišče pometli, ČE SE TKO NE MARATE KAZAT po svetu. Pa dons res ne vem kaj je z vami folk, a ste že same vplivnice po Sloveniji, da mislite, da se vas že na pokopališčih snema in slika. Grob se mi zdi, da je stvar , ki ga oskrbuješ, če ga želiš, če pa se ti tiste lene riti ne da dvignit, pa raje tko povejte, ne pa da se na “paparace” zgovarjate, ker me zanima, kako vam znese iti poleti pa na plažo med množico svoj celulit nastavljat? Sam prašam

Hojla! Veliko ljudi te je popjuvalo, jaz pa te razumem. Zenska, dosti si stara, da delaj tako kot tebi pase. Bravo, da ne klonis in delas tako kot si je ena kultura zamislila, da bi moralo biti. Moja starsa sta zelela cerkveni pogreb, to sta dobila. Grob? Je ne hodim na grob, 2 leti po smrti zadnjega sem grob oddala in je sedaj od cisto drugih ljudi. Starsa sta mrtva, kar sem zelela sem z njimi pocela ko sta bila ziva. Posvetila sem jima svoj cas, naredila kaj tako kot je njima pasalo, srecna in ponosna sta bila name. Zato sem sedaj brez slabe vesti. Tam v zemlji je samo njuna mrtva materija. Ne vidim smisla, da bi sedaj tam sadila roze, menjala pesek in prizigala svece. Komu? Jaz tega ne potrebujem, onadva sta mrtva. Imam lepe spomine na starse, zivim naprej za svoje otroke, vnuke. Tudi jaz si zelim imeti lepe odnose se naprej s svojimi otroci SEDAJ, po smrti ne rabim nobenih roz in svec.

Bravo! Meni pa žlahta niti tega ne pusti, da bi iz dveh grobov obdržala enega – torej bi iz enega nesli eno žaro v drugega.  Krste se pusti tam. Vsi stroški in skrb so na meni, žlahta pa ne pusti.

Na tem svetu je tako ,da če si drugačen si čudak. Jaz osebno sem za raztros pepela in to je to. Ljudje umremo a nekdo se nas bo spominjal. Če nekdo čuti ,da ga ne vleče iti na grob v tem ne vidim nič slabega in egoističnega.Osebna odločitev zaradi katere ni nihče oškodovan ali poškodovan.

Jaz te popolnoma razumem. Tudi jaz ne “začutim” babice in nečaka, ki sta mi ogromno pomenila, na pokopališču. Velikokrat pa ob pogledu na hribe, moje, ob določeni glasbi, izjavi, dogodku, filmu, vonju, občutku… Če bi bila moja dolžnost skrbeti za grob, seveda bi. Ker zanj skrbijo drugi, grem tja res redko. A to ne pomeni, da se ne spomnim, ne spoštujem, ne bi bila rada še kdaj z njima. Pogrešam, a na grobu ne čutim veliko. Povsod drugod več.

Hvala mojima, ki sta že vnaprej rekla, da želita raztros. Da ja ne bosta komu v breme  ker če se preselim, me ni v tej občini  mogoče državi! Spomin nanju bo pa ostal, pri meni! Hvla ati in mami, za zdravo pamet! Enako naj se zgodi z menoj.